Podobnosti med Fizika in Matematična fizika
Fizika in Matematična fizika še 65 stvari v skupni (v Unijapedija): Akustika, Albert Einstein, Astronomija, Daljnogled, Dinamika, Dinamika fluidov, E = mc², Elektrika, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno polje, Energija, Erwin Schrödinger, Fotoelektrični pojav, Galileo Galilei, Gibanje, Hamiltonova mehanika, Harmonični oscilator, Hilbertov prostor, Inercialni opazovalni sistem, Infinitezimalni račun, Isaac Newton, Johannes Kepler, Keplerjevi zakoni, Klasična mehanika, Kozmologija, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Kvantni harmonični oscilator, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lorentzeva transformacija, ..., Magnetizem, Masa, Matematika, Max Planck, Maxwellove enačbe, Mehanika, Narava, Newtonovi zakoni gibanja, Nikolaj Kopernik, Opazovalni sistem, Operator (matematika), Optika, Paul Adrien Maurice Dirac, Pierre-Simon Laplace, Posebna teorija relativnosti, Prostor, Prostor Minkowskega, Prostor-čas, Prostornina, Ptolemaj, Razsežnost (vektorski prostor), Richard Phillips Feynman, Roger Penrose, Sila, Snov, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Statistična mehanika, Stefan-Boltzmannov zakon, Stephen Hawking, Težnost, Termodinamika, Valovanje, Werner Karl Heisenberg, Znanstvena metoda. Razširi indeks (35 več) »
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Akustika in Fizika · Akustika in Matematična fizika ·
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Fizika · Albert Einstein in Matematična fizika ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Fizika · Astronomija in Matematična fizika ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Fizika · Daljnogled in Matematična fizika ·
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Dinamika in Fizika · Dinamika in Matematična fizika ·
Dinamika fluidov
Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.
Dinamika fluidov in Fizika · Dinamika fluidov in Matematična fizika ·
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
E = mc² in Fizika · E = mc² in Matematična fizika ·
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Elektrika in Fizika · Elektrika in Matematična fizika ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Fizika · Elektrika in magnetizem in Matematična fizika ·
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Elektromagnetno polje in Fizika · Elektromagnetno polje in Matematična fizika ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Fizika · Energija in Matematična fizika ·
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Erwin Schrödinger in Fizika · Erwin Schrödinger in Matematična fizika ·
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Fizika in Fotoelektrični pojav · Fotoelektrični pojav in Matematična fizika ·
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Fizika in Galileo Galilei · Galileo Galilei in Matematična fizika ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Fizika in Gibanje · Gibanje in Matematična fizika ·
Hamiltonova mehanika
Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika.
Fizika in Hamiltonova mehanika · Hamiltonova mehanika in Matematična fizika ·
Harmonični oscilator
Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.
Fizika in Harmonični oscilator · Harmonični oscilator in Matematična fizika ·
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Fizika in Hilbertov prostor · Hilbertov prostor in Matematična fizika ·
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Fizika in Inercialni opazovalni sistem · Inercialni opazovalni sistem in Matematična fizika ·
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Fizika in Infinitezimalni račun · Infinitezimalni račun in Matematična fizika ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Fizika in Isaac Newton · Isaac Newton in Matematična fizika ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Fizika in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Matematična fizika ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Fizika in Keplerjevi zakoni · Keplerjevi zakoni in Matematična fizika ·
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Fizika in Klasična mehanika · Klasična mehanika in Matematična fizika ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Fizika in Kozmologija · Kozmologija in Matematična fizika ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Fizika in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Matematična fizika ·
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Fizika in Kvantna teorija polja · Kvantna teorija polja in Matematična fizika ·
Kvantni harmonični oscilator
Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).
Fizika in Kvantni harmonični oscilator · Kvantni harmonični oscilator in Matematična fizika ·
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Fizika in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb in Matematična fizika ·
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Fizika in Lorentzeva transformacija · Lorentzeva transformacija in Matematična fizika ·
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Fizika in Magnetizem · Magnetizem in Matematična fizika ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Fizika in Masa · Masa in Matematična fizika ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Fizika in Matematika · Matematika in Matematična fizika ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Fizika in Max Planck · Matematična fizika in Max Planck ·
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Fizika in Maxwellove enačbe · Matematična fizika in Maxwellove enačbe ·
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Fizika in Mehanika · Matematična fizika in Mehanika ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Fizika in Narava · Matematična fizika in Narava ·
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Fizika in Newtonovi zakoni gibanja · Matematična fizika in Newtonovi zakoni gibanja ·
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Fizika in Nikolaj Kopernik · Matematična fizika in Nikolaj Kopernik ·
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Fizika in Opazovalni sistem · Matematična fizika in Opazovalni sistem ·
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Fizika in Operator (matematika) · Matematična fizika in Operator (matematika) ·
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Fizika in Optika · Matematična fizika in Optika ·
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Fizika in Paul Adrien Maurice Dirac · Matematična fizika in Paul Adrien Maurice Dirac ·
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Fizika in Pierre-Simon Laplace · Matematična fizika in Pierre-Simon Laplace ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Fizika in Posebna teorija relativnosti · Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Fizika in Prostor · Matematična fizika in Prostor ·
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Fizika in Prostor Minkowskega · Matematična fizika in Prostor Minkowskega ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Fizika in Prostor-čas · Matematična fizika in Prostor-čas ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Fizika in Prostornina · Matematična fizika in Prostornina ·
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Fizika in Ptolemaj · Matematična fizika in Ptolemaj ·
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Fizika in Razsežnost (vektorski prostor) · Matematična fizika in Razsežnost (vektorski prostor) ·
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Fizika in Richard Phillips Feynman · Matematična fizika in Richard Phillips Feynman ·
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Fizika in Roger Penrose · Matematična fizika in Roger Penrose ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Fizika in Sila · Matematična fizika in Sila ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Fizika in Snov · Matematična fizika in Snov ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Fizika in Splošna teorija relativnosti · Matematična fizika in Splošna teorija relativnosti ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Fizika in Splošni gravitacijski zakon · Matematična fizika in Splošni gravitacijski zakon ·
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Fizika in Statistična mehanika · Matematična fizika in Statistična mehanika ·
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Matematična fizika in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Fizika in Stephen Hawking · Matematična fizika in Stephen Hawking ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Fizika in Težnost · Matematična fizika in Težnost ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Fizika in Termodinamika · Matematična fizika in Termodinamika ·
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Fizika in Valovanje · Matematična fizika in Valovanje ·
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Fizika in Werner Karl Heisenberg · Matematična fizika in Werner Karl Heisenberg ·
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Fizika in Znanstvena metoda · Matematična fizika in Znanstvena metoda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Fizika in Matematična fizika imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Fizika in Matematična fizika
Primerjava med Fizika in Matematična fizika
Fizika 205 odnose, medtem ko je Matematična fizika 268. Saj imajo skupno 65, indeks Jaccard je 13.74% = 65 / (205 + 268).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Fizika in Matematična fizika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: