Podobnosti med Fizika in Klasična mehanika
Fizika in Klasična mehanika še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Akcija (fizika), Determinizem, Dinamika, Elektrika in magnetizem, Energija, Gibalna količina, Gibanje, Gostota, Hamiltonova mehanika, Hitrost, Hitrost svetlobe, Inercialni opazovalni sistem, Infinitezimalni račun, Isaac Newton, Kinematika, Kotna hitrost, Kvantna mehanika, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Masa, Mehanika, Moč, Navor, Newtonovi zakoni gibanja, Opazovalni sistem, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Prostor, Sila, Splošna teorija relativnosti, Statika, ..., Statistična mehanika, Tehnologija, Tlak, Viskoznost, Vrtilna količina, Vztrajnostni moment, Znanost, Zvezda. Razširi indeks (8 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Akcija (fizika) in Fizika · Akcija (fizika) in Klasična mehanika ·
Determinizem
Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.
Determinizem in Fizika · Determinizem in Klasična mehanika ·
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Dinamika in Fizika · Dinamika in Klasična mehanika ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Fizika · Elektrika in magnetizem in Klasična mehanika ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Fizika · Energija in Klasična mehanika ·
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Fizika in Gibalna količina · Gibalna količina in Klasična mehanika ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Fizika in Gibanje · Gibanje in Klasična mehanika ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Fizika in Gostota · Gostota in Klasična mehanika ·
Hamiltonova mehanika
Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika.
Fizika in Hamiltonova mehanika · Hamiltonova mehanika in Klasična mehanika ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Fizika in Hitrost · Hitrost in Klasična mehanika ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Fizika in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Klasična mehanika ·
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Fizika in Inercialni opazovalni sistem · Inercialni opazovalni sistem in Klasična mehanika ·
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Fizika in Infinitezimalni račun · Infinitezimalni račun in Klasična mehanika ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Fizika in Isaac Newton · Isaac Newton in Klasična mehanika ·
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Fizika in Kinematika · Kinematika in Klasična mehanika ·
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Fizika in Kotna hitrost · Klasična mehanika in Kotna hitrost ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Fizika in Kvantna mehanika · Klasična mehanika in Kvantna mehanika ·
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Fizika in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Klasična mehanika in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Fizika in Masa · Klasična mehanika in Masa ·
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Fizika in Mehanika · Klasična mehanika in Mehanika ·
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Fizika in Moč · Klasična mehanika in Moč ·
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Fizika in Navor · Klasična mehanika in Navor ·
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Fizika in Newtonovi zakoni gibanja · Klasična mehanika in Newtonovi zakoni gibanja ·
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Fizika in Opazovalni sistem · Klasična mehanika in Opazovalni sistem ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Fizika in Posebna teorija relativnosti · Klasična mehanika in Posebna teorija relativnosti ·
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Fizika in Pospešek · Klasična mehanika in Pospešek ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Fizika in Prostor · Klasična mehanika in Prostor ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Fizika in Sila · Klasična mehanika in Sila ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Fizika in Splošna teorija relativnosti · Klasična mehanika in Splošna teorija relativnosti ·
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Fizika in Statika · Klasična mehanika in Statika ·
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Fizika in Statistična mehanika · Klasična mehanika in Statistična mehanika ·
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Fizika in Tehnologija · Klasična mehanika in Tehnologija ·
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Fizika in Tlak · Klasična mehanika in Tlak ·
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Fizika in Viskoznost · Klasična mehanika in Viskoznost ·
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Fizika in Vrtilna količina · Klasična mehanika in Vrtilna količina ·
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Fizika in Vztrajnostni moment · Klasična mehanika in Vztrajnostni moment ·
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Fizika in Znanost · Klasična mehanika in Znanost ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Fizika in Klasična mehanika imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Fizika in Klasična mehanika
Primerjava med Fizika in Klasična mehanika
Fizika 205 odnose, medtem ko je Klasična mehanika 79. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 13.38% = 38 / (205 + 79).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Fizika in Klasična mehanika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: