Gravitacijsko polje in Matematična fizika

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Gravitacijsko polje in Matematična fizika

Gravitacijsko polje vs. Matematična fizika

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila. verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Gravitacijsko polje · Albert Einstein in Matematična fizika · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Elektromagnetno polje in Gravitacijsko polje · Elektromagnetno polje in Matematična fizika · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Gravitacijsko polje · Energija in Matematična fizika · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Gravitacijsko polje in Isaac Newton · Isaac Newton in Matematična fizika · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Gravitacijsko polje in James Clerk Maxwell · James Clerk Maxwell in Matematična fizika · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Gravitacijsko polje in Kinetična energija · Kinetična energija in Matematična fizika · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Gravitacijsko polje in Klasična mehanika · Klasična mehanika in Matematična fizika · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Gravitacijsko polje in Lega · Lega in Matematična fizika · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Gravitacijsko polje in Masa · Masa in Matematična fizika · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Gravitacijsko polje in Newtonovi zakoni gibanja · Matematična fizika in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Gravitacijsko polje in Pierre-Simon Laplace · Matematična fizika in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Gravitacijsko polje in Polje (fizika) · Matematična fizika in Polje (fizika) · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Gravitacijsko polje in Posebna teorija relativnosti · Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Gravitacijsko polje in Prostor-čas · Matematična fizika in Prostor-čas · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Gravitacijsko polje in Sevanje · Matematična fizika in Sevanje · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Gravitacijsko polje in Sila · Matematična fizika in Sila · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Gravitacijsko polje in Snov · Matematična fizika in Snov · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Gravitacijsko polje in Splošna teorija relativnosti · Matematična fizika in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Gravitacijsko polje in Splošni gravitacijski zakon · Matematična fizika in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Gravitacijsko polje in Težnost · Matematična fizika in Težnost · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Gravitacijsko polje in Tekočina · Matematična fizika in Tekočina · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Gravitacijsko polje in Telo (fizika) · Matematična fizika in Telo (fizika) · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Gravitacijsko polje in Vektor (matematika) · Matematična fizika in Vektor (matematika) · Poglej več »