Podobnosti med Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti
Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti še 14 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Fizika, Gibanje, Gravitacijsko polje, Hendrik Antoon Lorentz, Inercialni opazovalni sistem, Klasična mehanika, Lorentzeva transformacija, Maxwellove enačbe, Opazovalni sistem, Sila, Splošna teorija relativnosti, Težnost, Telo (fizika).
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Matematična fizika · Albert Einstein in Posebna teorija relativnosti ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Matematična fizika · Fizika in Posebna teorija relativnosti ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Matematična fizika · Gibanje in Posebna teorija relativnosti ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Matematična fizika · Gravitacijsko polje in Posebna teorija relativnosti ·
Hendrik Antoon Lorentz
Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.
Hendrik Antoon Lorentz in Matematična fizika · Hendrik Antoon Lorentz in Posebna teorija relativnosti ·
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Inercialni opazovalni sistem in Matematična fizika · Inercialni opazovalni sistem in Posebna teorija relativnosti ·
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Klasična mehanika in Matematična fizika · Klasična mehanika in Posebna teorija relativnosti ·
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Lorentzeva transformacija in Matematična fizika · Lorentzeva transformacija in Posebna teorija relativnosti ·
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Matematična fizika in Maxwellove enačbe · Maxwellove enačbe in Posebna teorija relativnosti ·
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Matematična fizika in Opazovalni sistem · Opazovalni sistem in Posebna teorija relativnosti ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Matematična fizika in Sila · Posebna teorija relativnosti in Sila ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Matematična fizika in Splošna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Splošna teorija relativnosti ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Matematična fizika in Težnost · Posebna teorija relativnosti in Težnost ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Matematična fizika in Telo (fizika) · Posebna teorija relativnosti in Telo (fizika) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti
Primerjava med Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti
Matematična fizika 268 odnose, medtem ko je Posebna teorija relativnosti 21. Saj imajo skupno 14, indeks Jaccard je 4.84% = 14 / (268 + 21).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: