Kazalo
54 odnosi: Akademik, Aleksander Danilovič Aleksandrov, Atom, Atomsko jedro, Bryce Seligman DeWitt, Električni naboj, Elektromagnetno valovanje, Filozofija, Fizik, Fizika, Fokov prostor, Fokovo stanje, Gozdarstvo, Gravitacijsko polje, Hitrost, Inženir, Jedrski razpad, Julian Seymour Schwinger, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Magnetno polje, Matematična fizika, Matematika, Nobelova nagrada za fiziko, Obzornik za matematiko in fiziko, Osnovni delec, Planckov sistem enot, Prva svetovna vojna, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Schrödingerjeva enačba, Sila, Skalar, Sovjetska zveza, Spin, Splošna teorija relativnosti, Srednja šola, Statistična fizika, Teoretična fizika, Teorija superstrun, Uklon, Umeritvena transformacija, Valovna enačba, Valovna funkcija, Variacijski račun, Vodik, Vojna, Zdravnik, ... Razširi indeks (4 več) »
- Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu
- Predavatelji na Državni univerzi v Sankt Peterburgu
- Ruski znanstveniki
- Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
- Člani Sovjetske akademije znanosti
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Akademik
Aleksander Danilovič Aleksandrov
Aleksander Danilovič Aleksandrov, ruski matematik, fizik, filozof in alpinist, * 4. avgust 1912, Volin, Rjazanska gubernija, (Ruski imperij) (sedaj Rusija), † 27. julij 1999, Moskva, Rusija.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Aleksander Danilovič Aleksandrov
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Atomsko jedro
Bryce Seligman DeWitt
Razprava v glavni predavalnici na École de Physique des Houches (Fizikalna šola Les Houches), 1972. Od leve Juval Ne'eman, DeWitt, Kip Stephen Thorne in Demetrios Christodoulou. DeWitt (v sredini) na 5. seminarju o kvantni teoriji gravitacije v Moskvi, 28. maj – 1. junij 1990.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Bryce Seligman DeWitt
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Električni naboj
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Elektromagnetno valovanje
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Fizika
Fokov prostor
Fokov prostor je algebrski sestav (Hilbertov prostor), ki se uporablja v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj s spremenljivim ali pa neznanim številom delcev.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Fokov prostor
Fokovo stanje
Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Fokovo stanje
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Gozdarstvo
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Gravitacijsko polje
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Hitrost
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Inženir
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Jedrski razpad
Julian Seymour Schwinger
Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Julian Seymour Schwinger
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Kvantna mehanika
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Kvantna teorija polja
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Magnetno polje
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Matematika
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Nobelova nagrada za fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Obzornik za matematiko in fiziko
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Osnovni delec
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Planckov sistem enot
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Prva svetovna vojna
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Ruski imperij
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Sankt Peterburg
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Schrödingerjeva enačba
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Sila
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Skalar
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Sovjetska zveza
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Spin
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Splošna teorija relativnosti
Srednja šola
Srednja šola je šolska ustanova, ki izvaja nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Srednja šola
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Statistična fizika
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Teoretična fizika
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Teorija superstrun
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Uklon
Umeritvena transformacija
V matematiki se z umeritvijo označi določeno prostostno stopnjo znotraj teorije, ki ne vpliva na opazovanje.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Umeritvena transformacija
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Valovna enačba
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Valovna funkcija
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Variacijski račun
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Vodik
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Vojna
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in Zdravnik
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in 1898
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in 1974
22. december
22.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in 22. december
27. december
27.
Poglej Vladimir Aleksandrovič Fok in 27. december
Glej tudi
Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu
Predavatelji na Državni univerzi v Sankt Peterburgu
Ruski znanstveniki
Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
Člani Sovjetske akademije znanosti
Prav tako znan kot Vladimir Fock.