Kazalo
61 odnosi: Amper, Atomska teža, Bohrov polmer, Boltzmannova konstanta, Coulomb, Coulombov zakon, Džul, Dolžina, Električna napetost, Električni tok, Električni upor, Energija, Fizikalna konstanta, Gibalna količina, Gigaelektronvolt, Gostota, Gravitacijska konstanta, Hitrost svetlobe, Kelvin, Kilogram, Kilogram na kubični meter, Krožna frekvenca, Masa, Max Planck, Mednarodni sistem enot, Merska enota, Meter, Moč, Naboj, Naravne enote, Newton, Om, Osnovni naboj, Paskal, Planckov čas, Planckov naboj, Planckov tlak, Planckov tok, Planckova dolžina, Planckova energija, Planckova gibalna količina, Planckova gostota, Planckova impedanca, Planckova konstanta, Planckova krožna frekvenca, Planckova masa, Planckova moč, Planckova napetost, Planckova sila, Planckova temperatura, ... Razširi indeks (11 več) »
- Kvantna gravitacija
- Max Planck
- Naravne enote
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Poglej Planckov sistem enot in Amper
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Planckov sistem enot in Atomska teža
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Poglej Planckov sistem enot in Bohrov polmer
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Planckov sistem enot in Boltzmannova konstanta
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Poglej Planckov sistem enot in Coulomb
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Planckov sistem enot in Coulombov zakon
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Planckov sistem enot in Džul
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Planckov sistem enot in Dolžina
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Planckov sistem enot in Električna napetost
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Planckov sistem enot in Električni tok
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Planckov sistem enot in Električni upor
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Planckov sistem enot in Energija
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Planckov sistem enot in Fizikalna konstanta
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Planckov sistem enot in Gibalna količina
Gigaelektronvolt
Gígaelektrónvolt (kratica GeV) je fizikalna enota za energijo, ki se uporablja v fiziki osnovnih delcev.
Poglej Planckov sistem enot in Gigaelektronvolt
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Planckov sistem enot in Gostota
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Planckov sistem enot in Gravitacijska konstanta
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Planckov sistem enot in Hitrost svetlobe
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Planckov sistem enot in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Planckov sistem enot in Kilogram
Kilogram na kubični meter
Kilográm na kubíčni méter (oznaka kg/m3 ali kg m-3) je sestavljena enota mednarodnega sistema enot, v kateri se izraža gostoto.
Poglej Planckov sistem enot in Kilogram na kubični meter
Krožna frekvenca
Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.
Poglej Planckov sistem enot in Krožna frekvenca
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Planckov sistem enot in Masa
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Planckov sistem enot in Max Planck
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Planckov sistem enot in Mednarodni sistem enot
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Planckov sistem enot in Merska enota
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Planckov sistem enot in Meter
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Planckov sistem enot in Moč
Naboj
Naboj je lahko.
Poglej Planckov sistem enot in Naboj
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Poglej Planckov sistem enot in Naravne enote
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Poglej Planckov sistem enot in Newton
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.
Poglej Planckov sistem enot in Om
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Planckov sistem enot in Osnovni naboj
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Poglej Planckov sistem enot in Paskal
Planckov čas
Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).
Poglej Planckov sistem enot in Planckov čas
Planckov naboj
Planckov naboj (oznaka q_ \) je naravna enota za naboj, ki meri 1,8755459 C. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckova masa, Planckova temperatura in Planckov čas).
Poglej Planckov sistem enot in Planckov naboj
Planckov tlak
Planckov tlak (oznaka p_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckov tlak
Planckov tok
1 - vodnika, Fp - Planckova sila, lp - Planckova dolžina, Ip - Planckov tok. Planckov električni tok (oznaka I_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckov tok
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova dolžina
Planckova energija
Planckova energija (oznaka E_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova energija
Planckova gibalna količina
Planckova gibalna količina (oznaka G_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova gibalna količina
Planckova gostota
Planckova gostota (oznaka \rho_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova gostota
Planckova impedanca
Planckova impedanca (oznaka Z_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova impedanca
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova konstanta
Planckova krožna frekvenca
Planckova krožna frekvenca (oznaka \omega_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova krožna frekvenca
Planckova masa
Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova masa
Planckova moč
Planckova moč (oznaka P_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova moč
Planckova napetost
Planckova električna napetost (oznaka U_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova napetost
Planckova sila
Planckova sila (oznaka F_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckov sistem enot in Planckova sila
Planckova temperatura
Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).
Poglej Planckov sistem enot in Planckova temperatura
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Planckov sistem enot in Površina
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Planckov sistem enot in Prostornina
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Planckov sistem enot in Sekunda
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Planckov sistem enot in Sila
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Planckov sistem enot in Sistem geometriziranih enot
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Planckov sistem enot in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Planckov sistem enot in Tlak
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Planckov sistem enot in Vat
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Poglej Planckov sistem enot in Volt
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Planckov sistem enot in 1 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Planckov sistem enot in 5 (število)
Glej tudi
Kvantna gravitacija
Max Planck
Naravne enote
Prav tako znan kot Planckove enote.