Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Sistem geometriziranih enot

Index Sistem geometriziranih enot

Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.

Kazalo

  1. 48 odnosi: Amper, Boltzmannova konstanta, Brezrazsežna količina, Coulomb, Coulombov zakon, Džul, Dolžina, Električni naboj, Električni potencial, Električno polje, Energija, Energijska gostota, Fizikalna količina, Fizikalna konstanta, Gostota, Gravitacijska konstanta, Hitrost, Hitrost svetlobe, Influenčna konstanta, Kandela, Kelvin, Kilogram, Kotna hitrost, Magnetno polje, Masa, Mednarodni sistem enot, Meter, Moč, Multiplikator, Naravne enote, Newton, Planckov sistem enot, Planckova konstanta, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Potencial, Razsežnost (vektorski prostor), Schwarzschildov polmer, Sekunda, Sila, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Steradian, Svetlobno leto, Tlak, Vat, Volt, Vrtilna količina.

  2. Naravne enote
  3. Sistemi enot
  4. Splošna teorija relativnosti

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Amper

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Boltzmannova konstanta

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Brezrazsežna količina

Coulomb

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Coulomb

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Coulombov zakon

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Džul

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Dolžina

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Električni naboj

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Električni potencial

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Električno polje

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Energija

Energijska gostota

Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Energijska gostota

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Fizikalna količina

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Fizikalna konstanta

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Gostota

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Gravitacijska konstanta

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Hitrost

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Hitrost svetlobe

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Influenčna konstanta

Kandela

Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Kandela

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Kelvin

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Kilogram

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Kotna hitrost

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Magnetno polje

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Masa

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Mednarodni sistem enot

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Meter

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Moč

Multiplikator

Multiplikator ali množitelj je število, s katerim se množi.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Multiplikator

Naravne enote

Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).

Poglej Sistem geometriziranih enot in Naravne enote

Newton

Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Newton

Planckov sistem enot

Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Planckov sistem enot

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Planckova konstanta

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Posebna teorija relativnosti

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Pospešek

Potencial

Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Potencial

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Razsežnost (vektorski prostor)

Schwarzschildov polmer

Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Schwarzschildov polmer

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Sekunda

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Sila

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Sonce

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Splošna teorija relativnosti

Steradian

Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Steradian

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Svetlobno leto

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Tlak

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Vat

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Volt

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Sistem geometriziranih enot in Vrtilna količina

Glej tudi

Naravne enote

Sistemi enot

Splošna teorija relativnosti

Prav tako znan kot Geometrijski sistem.