Kazalo
61 odnosi: Absorpcija, Albert Einstein, Annalen der Physik, Atom, Berlin, Copleyjeva medalja, Danska, Družba cesarja Viljema, Drugi zakon termodinamike, Enačba, Entropija (razločitev), Fizik, Fizika, Foton, Göttingen, Gustav Ludwig Hertz, Gustav Robert Kirchhoff, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Humboldtova univerza v Berlinu, Ireverzibilna sprememba, Kemična sprememba, Kiel, Kvantna mehanika, Ludwig Edward Boltzmann, Max von Laue, München, Meritev, Moritz Schlick, Nemčija, Nemčija med letoma 1945 in 1949, Nemška zveza, Nemško cesarstvo, Nemci, Niels Henrik David Bohr, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziko, Planckov sistem enot, Planckov zakon, Planckova konstanta, Planckova masa, Plin, Prvi zakon termodinamike, Raztopina, Severnonemška konfederacija, Stefan-Boltzmannov zakon, Temperatura, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Termodinamika, Tretji rajh, ... Razširi indeks (11 več) »
- Diplomiranci Univerze v Münchnu
- Nobelovi nagrajenci za fiziko
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Predavatelji na Univerzi v Kielu
- Predavatelji na Univerzi v Münchnu
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti
- Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
- Člani Papeške akademije znanosti
- Člani Pruske akademije znanosti
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Max Planck in Absorpcija
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Max Planck in Albert Einstein
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Poglej Max Planck in Annalen der Physik
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Max Planck in Atom
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Max Planck in Berlin
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Max Planck in Copleyjeva medalja
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Max Planck in Danska
Družba cesarja Viljema
jedrsko cepitev Družba cesarja Viljema, s polnim uradnim imenom Družba cesarja Viljema za spodbujanje znanosti in raziskav (okrajšano KWG), je bila nemška raziskovalna organizacija na področju naravoslovja in tehnike, ki jo je leta 1911 ustanovila pruska vlada, da bi sledila mednarodnim trendom ustanavljanja od univerz neodvisnih raziskovalnih inštitutov in dopolnila vlogo Kraljeve pruske akademije znanosti.
Poglej Max Planck in Družba cesarja Viljema
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Poglej Max Planck in Drugi zakon termodinamike
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Max Planck in Enačba
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Poglej Max Planck in Entropija (razločitev)
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Max Planck in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Max Planck in Fizika
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Max Planck in Foton
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Max Planck in Göttingen
Gustav Ludwig Hertz
Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.
Poglej Max Planck in Gustav Ludwig Hertz
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Max Planck in Gustav Robert Kirchhoff
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Max Planck in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Max Planck in Humboldtova univerza v Berlinu
Ireverzibilna sprememba
Ìreverzibilna, nèpovračljíva, nèobrnljiva, ali nèpovrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega prehod v prvotnega ni več mogoč.
Poglej Max Planck in Ireverzibilna sprememba
Kemična sprememba
Kémična spremémba je snovna sprememba, pri kateri nastane nova snov z drugačnimi značilnostmi kot izhodna.
Poglej Max Planck in Kemična sprememba
Kiel
Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.
Poglej Max Planck in Kiel
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Max Planck in Kvantna mehanika
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Max Planck in Ludwig Edward Boltzmann
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Poglej Max Planck in Max von Laue
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Max Planck in München
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Max Planck in Meritev
Moritz Schlick
Moritz Schlick, s polnim imenom Friedrich Albert Moritz Schlick, nemško-avstrijski filozof in fizik, * 14. april 1882, Berlin, Nemčija, † 22. junij 1936, Dunaj, Avstrija.
Poglej Max Planck in Moritz Schlick
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Max Planck in Nemčija
Nemčija med letoma 1945 in 1949
Razdelitev Nemčije leta 1945 Potsdamska konferenca je avgusta 1945 določila, da se ozemlje premagane Nemčije razdeli na štiri cone pod okupacijo zmagovalcev, to je Sovjetske zveze, ZDA, Združenega Kraljestva in Francije.
Poglej Max Planck in Nemčija med letoma 1945 in 1949
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Max Planck in Nemška zveza
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Max Planck in Nemško cesarstvo
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Max Planck in Nemci
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Poglej Max Planck in Niels Henrik David Bohr
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Max Planck in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Max Planck in Nobelova nagrada za fiziko
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Poglej Max Planck in Planckov sistem enot
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Max Planck in Planckov zakon
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Max Planck in Planckova konstanta
Planckova masa
Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.
Poglej Max Planck in Planckova masa
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Max Planck in Plin
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poglej Max Planck in Prvi zakon termodinamike
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Max Planck in Raztopina
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Poglej Max Planck in Severnonemška konfederacija
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Max Planck in Stefan-Boltzmannov zakon
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Max Planck in Temperatura
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Max Planck in Teoretična fizika
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Max Planck in Teorija relativnosti
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Max Planck in Termodinamika
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Max Planck in Tretji rajh
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Max Planck in Univerza v Göttingenu
Univerza v Kielu
Pečat univerze Univerza v Kielu je univerza v Kielu v Nemčiji, ki je bila ustanovljena leta 1665 kot Academia Holsatorum Chiloniensis.
Poglej Max Planck in Univerza v Kielu
Univerza v Münchnu
Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.
Poglej Max Planck in Univerza v Münchnu
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Max Planck in Verjetnost
Walther Wilhelm Georg Bothe
Walther Wilhelm Georg Bothe, nemški fizik, kemik in matematik, * 8. januar 1891, Oranienburg, Nemčija, † 8. februar 1957, Heidelberg, Nemčija.
Poglej Max Planck in Walther Wilhelm Georg Bothe
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Max Planck in Weimarska republika
Wilhelm Ostwald
Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.
Poglej Max Planck in Wilhelm Ostwald
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Max Planck in 1858
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Max Planck in 1947
23. april
23.
Poglej Max Planck in 23. april
4. oktober
4.
Poglej Max Planck in 4. oktober
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Münchnu
Nobelovi nagrajenci za fiziko
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
Predavatelji na Univerzi v Kielu
Predavatelji na Univerzi v Münchnu
Prejemniki Copleyjeve medalje
Tuji člani Kraljeve družbe
Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti
Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Člani Papeške akademije znanosti
Člani Pruske akademije znanosti
Prav tako znan kot Max Karl Ernst Ludwig Planck.