Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Niels Henrik David Bohr

Index Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

45 odnosi: André-Marie Ampère, Atom, Švedska, Bohrov magneton, Bohrov model atoma, Cirkonij, Copleyjeva medalja, Danci, Danska, Elektron, Energija, Ernest Rutherford, Fizik, Fizika, Frekvenca, Gibanje, Hafnij, Jedrsko orožje, København, Kemični element, Kroženje, Kvant, Kvantna mehanika, London, Manchester, Matteuccijeva medalja, Max Planck, Meritev, Molekula, New York, Nihalo, Nihanje, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziko, Pariz, Periodni sistem elementov, Planckova konstanta, Rentgenski žarki, Sevanje, Snov, Vodik, 18. november, 1885, 1962, 7. oktober.

André-Marie Ampère

André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in André-Marie Ampère · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Atom · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska Nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Švedska · Poglej več »

Bohrov magneton

Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Bohrov magneton · Poglej več »

Bohrov model atoma

Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Bohrov model atoma · Poglej več »

Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Cirkonij · Poglej več »

Copleyjeva medalja

Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Copleyjeva medalja · Poglej več »

Danci

Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Danci · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Danska · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Elektron · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Energija · Poglej več »

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Ernest Rutherford · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Fizik · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Fizika · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je v fiziki količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Frekvenca · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Gibanje · Poglej več »

Hafnij

Háfnij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hf in atomsko število 72.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Hafnij · Poglej več »

Jedrsko orožje

Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Jedrsko orožje · Poglej več »

København

København (tudi Kopenhagen ali Kodanj) je glavno mesto Danske in gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države na vzhodni obali otoka Zelandija (Sjælland).

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in København · Poglej več »

Kemični element

Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Kemični element · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Kroženje · Poglej več »

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Kvant · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Kvantna mehanika · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in London · Poglej več »

Manchester

Panoramski posnetek mestnega središča Manchester je mesto v Združenem kraljestvu, ki spada v širšo, istoimensko regijo Greater Manchester v Severozahodni Angliji.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Manchester · Poglej več »

Matteuccijeva medalja

Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Matteuccijeva medalja · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Max Planck · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Meritev · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Molekula · Poglej več »

New York

Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in New York · Poglej več »

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Nihalo · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Nihanje · Poglej več »

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Nobelova nagrada · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Pariz · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Planckova konstanta · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Rentgenski žarki · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Sevanje · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Snov · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in Vodik · Poglej več »

18. november

18.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in 18. november · Poglej več »

1885

1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in 1885 · Poglej več »

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in 1962 · Poglej več »

7. oktober

7.

Novo!!: Niels Henrik David Bohr in 7. oktober · Poglej več »

Preusmerja sem:

Niels Bohr.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »