Kazalo
75 odnosi: Absolutna temperatura, Albert Einstein, Amplituda, Annalen der Physik, Antena, Avogadrova konstanta, Boltzmannova konstanta, Bose-Einsteinova statistika, Džul, E (matematična konstanta), Ekviparticijski izrek, Električni dipol, Električni naboj, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno valovanje, Energija, Energijska gostota, Fizika, Fizikalni zakon, Fotoelektrični pojav, Foton, Frekvenca, Gilbert Newton Lewis, Gostota energijskega toka, Heinrich Rubens, Herc, Hitrost, Hitrost svetlobe, James Clerk Maxwell, James Hopwood Jeans, John William Strutt Rayleigh, Kelvin, Kinetična teorija plinov, Kubični meter, Kvadratni meter, Kvant, Kvantizacija, Kvantna mehanika, Lambertova funkcija W, Max Planck, Meritev, Merska enota, Modra, Mol (enota), Molekula, Naravni logaritem, Neskončnost, Nihanje, Obzornik za matematiko in fiziko, Osnovni naboj, ... Razširi indeks (25 več) »
- 1900 v znanosti
- Max Planck
- Statistična mehanika
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Poglej Planckov zakon in Absolutna temperatura
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Planckov zakon in Albert Einstein
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej Planckov zakon in Amplituda
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Poglej Planckov zakon in Annalen der Physik
Antena
Antena v splošnem označuje elektronsko komponento, namenjeno oddajanju ali sprejemanju radijskih valov (elektromagnetnega valovanja), torej pretvarja spremembe električnega napetosti in toka, ki jih pošilja radijski oddajnik, v elektromagnetno valovanje in obratno.
Poglej Planckov zakon in Antena
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Poglej Planckov zakon in Avogadrova konstanta
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Planckov zakon in Boltzmannova konstanta
Bose-Einsteinova statistika
Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.
Poglej Planckov zakon in Bose-Einsteinova statistika
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Planckov zakon in Džul
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Planckov zakon in E (matematična konstanta)
Ekviparticijski izrek
Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.
Poglej Planckov zakon in Ekviparticijski izrek
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Poglej Planckov zakon in Električni dipol
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Planckov zakon in Električni naboj
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Planckov zakon in Elektrika in magnetizem
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Planckov zakon in Elektromagnetno valovanje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Planckov zakon in Energija
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Poglej Planckov zakon in Energijska gostota
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Planckov zakon in Fizika
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Planckov zakon in Fizikalni zakon
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Planckov zakon in Fotoelektrični pojav
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Planckov zakon in Foton
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Planckov zakon in Frekvenca
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Planckov zakon in Gilbert Newton Lewis
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Planckov zakon in Gostota energijskega toka
Heinrich Rubens
Heinrich Rubens, nemški fizik, * 30. marec 1865, Wiesbaden, † 17. julij 1922, Berlin.
Poglej Planckov zakon in Heinrich Rubens
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Planckov zakon in Herc
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Planckov zakon in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Planckov zakon in Hitrost svetlobe
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Planckov zakon in James Clerk Maxwell
James Hopwood Jeans
Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.
Poglej Planckov zakon in James Hopwood Jeans
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Poglej Planckov zakon in John William Strutt Rayleigh
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Planckov zakon in Kelvin
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej Planckov zakon in Kinetična teorija plinov
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Planckov zakon in Kubični meter
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Poglej Planckov zakon in Kvadratni meter
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Poglej Planckov zakon in Kvant
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Poglej Planckov zakon in Kvantizacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Planckov zakon in Kvantna mehanika
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Poglej Planckov zakon in Lambertova funkcija W
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Planckov zakon in Max Planck
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Planckov zakon in Meritev
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Planckov zakon in Merska enota
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Planckov zakon in Modra
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Poglej Planckov zakon in Mol (enota)
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Planckov zakon in Molekula
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Planckov zakon in Naravni logaritem
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Planckov zakon in Neskončnost
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Planckov zakon in Nihanje
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Poglej Planckov zakon in Obzornik za matematiko in fiziko
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Planckov zakon in Osnovni naboj
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Planckov zakon in Paul Ehrenfest
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Planckov zakon in Pi
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Planckov zakon in Planckova konstanta
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Planckov zakon in Plin
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Poglej Planckov zakon in Presek (revija)
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Planckov zakon in Prostornina
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Planckov zakon in Rdeča
Robert Andrews Millikan
Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.
Poglej Planckov zakon in Robert Andrews Millikan
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Poglej Planckov zakon in Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Poglej Planckov zakon in Satjendra Nat Bose
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Planckov zakon in Sevanje
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Planckov zakon in Snov
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Poglej Planckov zakon in Splošna plinska konstanta
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Planckov zakon in Standardni pogoji
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Planckov zakon in Statistična mehanika
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Planckov zakon in Svetloba
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Planckov zakon in Termodinamika
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Poglej Planckov zakon in Termodinamska spremenljivka
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Planckov zakon in Točka
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Planckov zakon in Vakuum
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Planckov zakon in Valovna dolžina
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Planckov zakon in Vidni spekter
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Planckov zakon in Wienov zakon
Wilhelm Wien
Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.
Poglej Planckov zakon in Wilhelm Wien
Glej tudi
1900 v znanosti
Max Planck
Statistična mehanika
Prav tako znan kot Planckov zakon sevanja, Wien-Planckov zakon.