Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon
Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon še 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna temperatura, Albert Einstein, Annalen der Physik, Boltzmannova konstanta, Bose-Einsteinova statistika, Električni dipol, Elektromagnetno valovanje, Energijska gostota, Fizika, Fizikalni zakon, Fotoelektrični pojav, Foton, Gostota energijskega toka, Hitrost svetlobe, James Clerk Maxwell, James Hopwood Jeans, John William Strutt Rayleigh, Kelvin, Kinetična teorija plinov, Kvantna mehanika, Max Planck, Merska enota, Obzornik za matematiko in fiziko, Planckova konstanta, Plin, Presek (revija), Prostornina, Rdeča, Satjendra Nat Bose, Sevanje, ..., Standardni pogoji, Termodinamika, Vakuum, Valovna dolžina, Vidni spekter, Wienov zakon, Wilhelm Wien. Razširi indeks (7 več) »
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Absolutna temperatura in Planckov zakon · Absolutna temperatura in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Planckov zakon · Albert Einstein in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Annalen der Physik in Planckov zakon · Annalen der Physik in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Boltzmannova konstanta in Planckov zakon · Boltzmannova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Bose-Einsteinova statistika
Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.
Bose-Einsteinova statistika in Planckov zakon · Bose-Einsteinova statistika in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Električni dipol in Planckov zakon · Električni dipol in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Planckov zakon · Elektromagnetno valovanje in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Energijska gostota in Planckov zakon · Energijska gostota in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Planckov zakon · Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Planckov zakon · Fizikalni zakon in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Fotoelektrični pojav in Planckov zakon · Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Planckov zakon · Foton in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Gostota energijskega toka in Planckov zakon · Gostota energijskega toka in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Planckov zakon · Hitrost svetlobe in Stefan-Boltzmannov zakon ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
James Clerk Maxwell in Planckov zakon · James Clerk Maxwell in Stefan-Boltzmannov zakon ·
James Hopwood Jeans
Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.
James Hopwood Jeans in Planckov zakon · James Hopwood Jeans in Stefan-Boltzmannov zakon ·
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
John William Strutt Rayleigh in Planckov zakon · John William Strutt Rayleigh in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Planckov zakon · Kelvin in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Kinetična teorija plinov in Planckov zakon · Kinetična teorija plinov in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Planckov zakon · Kvantna mehanika in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Max Planck in Planckov zakon · Max Planck in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Merska enota in Planckov zakon · Merska enota in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Obzornik za matematiko in fiziko in Planckov zakon · Obzornik za matematiko in fiziko in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Planckov zakon in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Planckov zakon in Plin · Plin in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Planckov zakon in Presek (revija) · Presek (revija) in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Planckov zakon in Prostornina · Prostornina in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Planckov zakon in Rdeča · Rdeča in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Planckov zakon in Satjendra Nat Bose · Satjendra Nat Bose in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Planckov zakon in Sevanje · Sevanje in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Planckov zakon in Standardni pogoji · Standardni pogoji in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Planckov zakon in Termodinamika · Stefan-Boltzmannov zakon in Termodinamika ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Planckov zakon in Vakuum · Stefan-Boltzmannov zakon in Vakuum ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Planckov zakon in Valovna dolžina · Stefan-Boltzmannov zakon in Valovna dolžina ·
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Planckov zakon in Vidni spekter · Stefan-Boltzmannov zakon in Vidni spekter ·
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Planckov zakon in Wienov zakon · Stefan-Boltzmannov zakon in Wienov zakon ·
Wilhelm Wien
Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.
Planckov zakon in Wilhelm Wien · Stefan-Boltzmannov zakon in Wilhelm Wien ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon
Primerjava med Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon
Planckov zakon 75 odnose, medtem ko je Stefan-Boltzmannov zakon 179. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 14.57% = 37 / (75 + 179).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
