Fizika in Planckov zakon

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Fizika in Planckov zakon

Fizika vs. Planckov zakon

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike. črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Fizika · Albert Einstein in Planckov zakon · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Boltzmannova konstanta in Fizika · Boltzmannova konstanta in Planckov zakon · Poglej več »

Ekviparticijski izrek

Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.

Ekviparticijski izrek in Fizika · Ekviparticijski izrek in Planckov zakon · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Električni naboj in Fizika · Električni naboj in Planckov zakon · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Elektrika in magnetizem in Fizika · Elektrika in magnetizem in Planckov zakon · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Fizika · Elektromagnetno valovanje in Planckov zakon · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Fizika · Energija in Planckov zakon · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Fizika in Fotoelektrični pojav · Fotoelektrični pojav in Planckov zakon · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Fizika in Foton · Foton in Planckov zakon · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Fizika in Hitrost · Hitrost in Planckov zakon · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Fizika in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Planckov zakon · Poglej več »

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Fizika in Kinetična teorija plinov · Kinetična teorija plinov in Planckov zakon · Poglej več »

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Fizika in Kvant · Kvant in Planckov zakon · Poglej več »

Kvantizacija

Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.

Fizika in Kvantizacija · Kvantizacija in Planckov zakon · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Fizika in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Planckov zakon · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Fizika in Max Planck · Max Planck in Planckov zakon · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Fizika in Planckova konstanta · Planckov zakon in Planckova konstanta · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Fizika in Prostornina · Planckov zakon in Prostornina · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Fizika in Snov · Planckov zakon in Snov · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Fizika in Statistična mehanika · Planckov zakon in Statistična mehanika · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Fizika in Termodinamika · Planckov zakon in Termodinamika · Poglej več »