Kazalo
78 odnosi: Adolf Hitler, Albert Einstein, Ameriško fizikalno društvo, Arnold Sommerfeld, Avstrijska akademija znanosti, Berlin, Braunschweig, Brezžični prenos podatkov, David Hilbert, Doktorat, Družba cesarja Viljema, Druga svetovna vojna, Elektronka, Entropija (razločitev), Fizik, Fizika, Fritz Haber, Fritz London, Galileo Galilei, George Charles de Hevesy, Henry Hallett Dale, Humboldtova univerza v Berlinu, Immanuel Kant, Interferenca, James Franck, Johannes Stark, Kalkuta, Koblenz, Kraljeva družba, Kristal, Kristalografija, Kvantna mehanika, Leó Szilárd, Lom svetlobe, Matteuccijeva medalja, Max Born, Max Planck, München, Nacionalsocializem, Nemčija, Nemčija med letoma 1945 in 1949, Nemško fizikalno društvo, Nemci, Nikolaj Kopernik, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziko, Nobelova nagrada za kemijo, Operacija Weserübung, Optika, Otto Hahn, ... Razširi indeks (28 več) »
- Diplomiranci Univerze v Göttingenu
- Diplomiranci Univerze v Münchnu
- Diplomiranci Univerze v Strasbourgu
- Kristalografi
- Nobelovi nagrajenci za fiziko
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Predavatelji na Univerzi v Frankfurtu na Majni
- Predavatelji na Univerzi v Münchnu
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
- Člani Papeške akademije znanosti
- Člani Pruske akademije znanosti
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Max von Laue in Adolf Hitler
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Max von Laue in Albert Einstein
Ameriško fizikalno društvo
Ameriško fizikalno društvo (izvirno, kratica APS) je druga največja orgnizacija fizikov za Nemškim fizikalnim društvom.
Poglej Max von Laue in Ameriško fizikalno društvo
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Poglej Max von Laue in Arnold Sommerfeld
Avstrijska akademija znanosti
Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Avstrijska akademija znanosti (kratica ÖAW) je pravna entiteta pod posebnim varstvom Zvezne republike Avstrije.
Poglej Max von Laue in Avstrijska akademija znanosti
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Max von Laue in Berlin
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Max von Laue in Braunschweig
Brezžični prenos podatkov
Brezžični prenos signalov je prenos signalov v prostoru s pomočjo elektromagnetnih valov.
Poglej Max von Laue in Brezžični prenos podatkov
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Max von Laue in David Hilbert
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Max von Laue in Doktorat
Družba cesarja Viljema
jedrsko cepitev Družba cesarja Viljema, s polnim uradnim imenom Družba cesarja Viljema za spodbujanje znanosti in raziskav (okrajšano KWG), je bila nemška raziskovalna organizacija na področju naravoslovja in tehnike, ki jo je leta 1911 ustanovila pruska vlada, da bi sledila mednarodnim trendom ustanavljanja od univerz neodvisnih raziskovalnih inštitutov in dopolnila vlogo Kraljeve pruske akademije znanosti.
Poglej Max von Laue in Družba cesarja Viljema
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Max von Laue in Druga svetovna vojna
Elektronka
Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.
Poglej Max von Laue in Elektronka
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Poglej Max von Laue in Entropija (razločitev)
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Max von Laue in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Max von Laue in Fizika
Fritz Haber
Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.
Poglej Max von Laue in Fritz Haber
Fritz London
Fritz Wolfgang London, nemško-ameriški fizik, * 7. marec 1900, Breslau, Nemčija (sedaj Wroclaw, Poljska), † 30. marec 1954, Durham, Severna Karolina, Združene države Amerike.
Poglej Max von Laue in Fritz London
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Max von Laue in Galileo Galilei
George Charles de Hevesy
George Charles de Hevesy, madžarski radiokemik, * 1. avgust 1885, † 5. julij 1966.
Poglej Max von Laue in George Charles de Hevesy
Henry Hallett Dale
Sir Henry Hallett Dale, OM, GBE, PRS, angleški farmakolog in akademik, nobelovec, * 6. september 1875, London, Anglija, † 7. november 1968, London.
Poglej Max von Laue in Henry Hallett Dale
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Max von Laue in Humboldtova univerza v Berlinu
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Max von Laue in Immanuel Kant
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Max von Laue in Interferenca
James Franck
James Franck, nemški fizik, * 26. avgust 1882, Hamburg, Nemčija, † 21. maj 1964, Göttingen, Nemčija.
Poglej Max von Laue in James Franck
Johannes Stark
Johannes Stark, nemški fizik, * 15. april 1874, Schickenhof (sedaj Freihung), Bavarska, Nemčija, † 21. junij 1957, Traunstein, Bavarska.
Poglej Max von Laue in Johannes Stark
Kalkuta
Kalkuta (tudi Kolkata) je velemesto v vzhodni Indiji, prestolnica zvezne države Zahodna Bengalija.
Poglej Max von Laue in Kalkuta
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Max von Laue in Koblenz
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Max von Laue in Kraljeva družba
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Max von Laue in Kristal
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Max von Laue in Kristalografija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Max von Laue in Kvantna mehanika
Leó Szilárd
Leó Szilárd (do starosti 2), madžarsko-ameriški fizik, * 11. februar 1898, Budimpešta, Madžarska, † 30. maj 1964, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Max von Laue in Leó Szilárd
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Max von Laue in Lom svetlobe
Matteuccijeva medalja
Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.
Poglej Max von Laue in Matteuccijeva medalja
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Poglej Max von Laue in Max Born
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Max von Laue in Max Planck
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Max von Laue in München
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Max von Laue in Nacionalsocializem
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Max von Laue in Nemčija
Nemčija med letoma 1945 in 1949
Razdelitev Nemčije leta 1945 Potsdamska konferenca je avgusta 1945 določila, da se ozemlje premagane Nemčije razdeli na štiri cone pod okupacijo zmagovalcev, to je Sovjetske zveze, ZDA, Združenega Kraljestva in Francije.
Poglej Max von Laue in Nemčija med letoma 1945 in 1949
Nemško fizikalno društvo
Pisarna Društva v Physikzentrumu, Bad Honnef, fotografija iz zraka, 2018 Nemško fizikalno društvo (okrajšava DPG) je najstarejša organizacija fizikov, ustanovljena 14.
Poglej Max von Laue in Nemško fizikalno društvo
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Max von Laue in Nemci
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Max von Laue in Nikolaj Kopernik
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Max von Laue in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Max von Laue in Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Max von Laue in Nobelova nagrada za kemijo
Operacija Weserübung
Operacija Weserübung (dobesedni prevod: Vaja na Vezeri) je nemško kodno ime za vojaško operacijo, s katero je Tretji rajh napadel in okupiral Dansko in Norveško.
Poglej Max von Laue in Operacija Weserübung
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Max von Laue in Optika
Otto Hahn
Otto Hahn, nemški kemik, nobelovec, * 8. marec 1879, Frankfurt, Nemčija, † 28. julij 1968, Göttingen.
Poglej Max von Laue in Otto Hahn
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Max von Laue in Peter Joseph William Debye
Pour le Mérite
Pour le Mérite ali ''Modri Max'' Pour le Mérite je bilo najvišje vojaško odlikovanje Kraljevine Prusije, ki ga je leta 1740 ustanovil kralj Friderik II. Veliki.
Poglej Max von Laue in Pour le Mérite
Pruska akademija znanosti
Kraljevo-pruska akademija znanosti (izvirno Königlich-Preußische Akademie der Wissenschaften; krajše le Pruska akademija znanosti) je 11. julija 1700 v Berlinu ustanovil brandenburški vojvoda Friderik III. kot Kurfürstlich-Brandenburgische Societät der Wissenschaften.
Poglej Max von Laue in Pruska akademija znanosti
Red legije časti
Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije.
Poglej Max von Laue in Red legije časti
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Max von Laue in Rentgenski žarki
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Max von Laue in Spektroskopija
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Max von Laue in Strasbourg
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Max von Laue in Superprevodnost
Temistoklej
Temístoklej ali Temístokles (p), starogrški politik in državni general, * 524 pr. n. št., Atene, † 459 pr. n. št., Magnezija na Meandru.
Poglej Max von Laue in Temistoklej
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Max von Laue in Teorija relativnosti
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Poglej Max von Laue in Toplotno sevanje
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Max von Laue in Tretji rajh
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Max von Laue in Uklon
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Max von Laue in Univerza v Göttingenu
Univerza v Münchnu
Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.
Poglej Max von Laue in Univerza v Münchnu
Univerza v Würzburgu
Univerza v Würzburgu je univerza v Würzburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1402.
Poglej Max von Laue in Univerza v Würzburgu
Von
Von, po navadi zapisano kot von, je nemški predlog, ki pomeni iz oz.
Poglej Max von Laue in Von
Walther Hermann Nernst
Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.
Poglej Max von Laue in Walther Hermann Nernst
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Poglej Max von Laue in Werner Karl Heisenberg
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Poglej Max von Laue in Wilhelm Röntgen
Woldemar Voigt
Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.
Poglej Max von Laue in Woldemar Voigt
Zavezniški nadzorni svet
Zavezniški nadzorni svet (Allied Control Council) je bil 14.
Poglej Max von Laue in Zavezniški nadzorni svet
Zlatotopka
Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.
Poglej Max von Laue in Zlatotopka
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Poglej Max von Laue in Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Max von Laue in 1879
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Max von Laue in 1960
24. april
24.
Poglej Max von Laue in 24. april
9. oktober
9.
Poglej Max von Laue in 9. oktober
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Göttingenu
Diplomiranci Univerze v Münchnu
Diplomiranci Univerze v Strasbourgu
Kristalografi
Nobelovi nagrajenci za fiziko
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
Predavatelji na Univerzi v Frankfurtu na Majni
Predavatelji na Univerzi v Münchnu
Tuji člani Kraljeve družbe
Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
Člani Papeške akademije znanosti
Člani Pruske akademije znanosti
Prav tako znan kot Max Theodor Felix von Laue.