Kazalo
33 odnosi: Difuzija, Difuzijska konstanta, Difuzijski zakon, Električna prevodnost, Električni naboj, Električni potencial, Električni tok, Energija, Fizika, Gibalna količina, Gostota električnega toka, Gostota masnega toka, Gostota toplotnega toka, Gradient, Ivan Kuščer, Koncentracija, Kondukcija, Laminarni tok, Masni pretok, Ohmov zakon, Pojav, Slobodan Žumer, Snov, Tekočina, Temperatura, Termodifuzija, Termoelektrični pojav, Toplota, Toplotna prevodnost, Toplotni rezervoar, Toplotni tok, Turbulentni tok, Zakon o prevajanju toplote.
- Kemijsko inženirstvo
- Transportni pojavi
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Transportni pojav in Difuzija
Difuzijska konstanta
Difuzíjska konstánta (oznaka D) je snovna konstanta, določena kot sorazmernostni faktor med gostoto snovnega toka in gradientom koncentracije v difuzijskem zakonu.
Poglej Transportni pojav in Difuzijska konstanta
Difuzijski zakon
Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.
Poglej Transportni pojav in Difuzijski zakon
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Transportni pojav in Električna prevodnost
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Transportni pojav in Električni naboj
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Transportni pojav in Električni potencial
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Transportni pojav in Električni tok
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Transportni pojav in Energija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Transportni pojav in Fizika
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Transportni pojav in Gibalna količina
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Poglej Transportni pojav in Gostota električnega toka
Gostota masnega toka
Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.
Poglej Transportni pojav in Gostota masnega toka
Gostota toplotnega toka
Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Transportni pojav in Gostota toplotnega toka
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Transportni pojav in Gradient
Ivan Kuščer
Ivan Kuščer, slovenski matematik, fizik in publicist, * 17. junij 1918, Dunaj, † 31. januar 2000, Ljubljana.
Poglej Transportni pojav in Ivan Kuščer
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Transportni pojav in Koncentracija
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Poglej Transportni pojav in Kondukcija
Laminarni tok
Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.
Poglej Transportni pojav in Laminarni tok
Masni pretok
Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.
Poglej Transportni pojav in Masni pretok
Ohmov zakon
Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.
Poglej Transportni pojav in Ohmov zakon
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Transportni pojav in Pojav
Slobodan Žumer
Slobodan Žumer, slovenski fizik, * 9. maj 1945, Ljubljana.
Poglej Transportni pojav in Slobodan Žumer
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Transportni pojav in Snov
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Transportni pojav in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Transportni pojav in Temperatura
Termodifuzija
Delovanje molekul plina na prašni delec. Zaradi temperaturnega gradienta se delec pomika proti hladnejšemu delu. Termodifuzija (termična difuzija) ali termoforeza ali Ludwig-Soretov pojav (ali samo Soretov pojav) je pojav pri katerem na majhne delce, ki se nahajajo razpršeni v poljubnem sredstvu, deluje sila, ki ima nasprotno smer kot temperaturni gradient.
Poglej Transportni pojav in Termodifuzija
Termoelektrični pojav
Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.
Poglej Transportni pojav in Termoelektrični pojav
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Transportni pojav in Toplota
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Transportni pojav in Toplotna prevodnost
Toplotni rezervoar
Toplòtni rezervoár je v termodinamiki idealizirano telo z neskončno veliko toplotno kapaciteto.
Poglej Transportni pojav in Toplotni rezervoar
Toplotni tok
Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.
Poglej Transportni pojav in Toplotni tok
Turbulentni tok
Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.
Poglej Transportni pojav in Turbulentni tok
Zakon o prevajanju toplote
Zákon o prevájanju toplôte (v tujih virih tudi Fourierov zakon) podaja gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote, pri katerem toplotni prevodnik med toplotnim rezervoarjem pri višji temperaturi in toplotnim rezervoarjem pri nižji temperaturi miruje, kar je izpolnjeno za trdnine in mirujoče tekočine: Pri tem je λ toplotna prevodnost in ∇ T negativni temperaturni gradient.
Poglej Transportni pojav in Zakon o prevajanju toplote
Glej tudi
Kemijsko inženirstvo
Transportni pojavi
Prav tako znan kot Transportni pojavi.