Kazalo
83 odnosi: Antika, Aristotel, Augustin-Jean Fresnel, Beseda, Centrifugalna sila, Christiaan Huygens, Dež, Elektromagnetno valovanje, Eter, Evangelista Torricelli, Filozofija, Fizika, Friedrich Wilhelm Bessel, Gibanje, Gostota, Grščina, Heliometer, Hitrost, Hitrost svetlobe, Huygensovo načelo, Isaac Newton, James Bradley, Johann Bernoulli I., Kalcit, Kaplja, Komet, Kristal, Kroženje, Krogla, Labod (ozvezdje), Latinščina, Lega, Leonhard Euler, Lom svetlobe, Luna, Masa, Nihanje, Oblak, Odboj, Optična napaka, Paralaksa, Planet, Pojav, Polarizacija valovanja, Polarizator, Premo gibanje, Prosti pad, Prostor, Rasmus Bartholin, Razdalja, ... Razširi indeks (33 več) »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Eter (fizika) in Antika
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Eter (fizika) in Aristotel
Augustin-Jean Fresnel
Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.
Poglej Eter (fizika) in Augustin-Jean Fresnel
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Eter (fizika) in Beseda
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Poglej Eter (fizika) in Centrifugalna sila
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Eter (fizika) in Christiaan Huygens
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Eter (fizika) in Dež
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Eter (fizika) in Elektromagnetno valovanje
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Eter (fizika) in Eter
Evangelista Torricelli
Evangelista Torricelli, italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.
Poglej Eter (fizika) in Evangelista Torricelli
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Eter (fizika) in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Eter (fizika) in Fizika
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Eter (fizika) in Friedrich Wilhelm Bessel
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Eter (fizika) in Gibanje
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Eter (fizika) in Gostota
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Eter (fizika) in Grščina
Heliometer
Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.
Poglej Eter (fizika) in Heliometer
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Eter (fizika) in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Eter (fizika) in Hitrost svetlobe
Huygensovo načelo
Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.
Poglej Eter (fizika) in Huygensovo načelo
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Eter (fizika) in Isaac Newton
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Eter (fizika) in James Bradley
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Poglej Eter (fizika) in Johann Bernoulli I.
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Eter (fizika) in Kalcit
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Eter (fizika) in Kaplja
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Eter (fizika) in Komet
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Eter (fizika) in Kristal
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Eter (fizika) in Kroženje
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Eter (fizika) in Krogla
Labod (ozvezdje)
Labod je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Eter (fizika) in Labod (ozvezdje)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Eter (fizika) in Latinščina
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Eter (fizika) in Lega
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Eter (fizika) in Leonhard Euler
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Eter (fizika) in Lom svetlobe
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Eter (fizika) in Luna
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Eter (fizika) in Masa
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Eter (fizika) in Nihanje
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Eter (fizika) in Oblak
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Eter (fizika) in Odboj
Optična napaka
Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.
Poglej Eter (fizika) in Optična napaka
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Eter (fizika) in Paralaksa
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Eter (fizika) in Planet
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Eter (fizika) in Pojav
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Poglej Eter (fizika) in Polarizacija valovanja
Polarizator
Polarizator je optična naprava, ki žarek elektromagnetnega valovanja z nedoločeno ali mešano polarizacijo spremeni v žarek z določeno polarizacijo.
Poglej Eter (fizika) in Polarizator
Premo gibanje
Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.
Poglej Eter (fizika) in Premo gibanje
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Poglej Eter (fizika) in Prosti pad
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Eter (fizika) in Prostor
Rasmus Bartholin
Rasmus Bartholin, latinizirano Erasmus Bartholinus, danski znanstvenik in zdravnik, * 13. avgust 1625, Roskilde, Danska, † 4. november 1698, Kopenhagen, Danska Bartholin je med študijem je deset let potoval po Evropi.
Poglej Eter (fizika) in Rasmus Bartholin
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Eter (fizika) in Razdalja
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Eter (fizika) in René Descartes
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Eter (fizika) in Snov
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Eter (fizika) in Splošna teorija relativnosti
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Eter (fizika) in Svetloba
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Eter (fizika) in Tekočina
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Eter (fizika) in Telo (fizika)
Thomas Young
Thomas Young je bilo ime več osebnosti.
Poglej Eter (fizika) in Thomas Young
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Poglej Eter (fizika) in Tirna hitrost
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Poglej Eter (fizika) in Toplotno sevanje
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Eter (fizika) in Trk
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Eter (fizika) in Uklon
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Eter (fizika) in Vakuum
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Eter (fizika) in Valovanje
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Eter (fizika) in Vektor (matematika)
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Eter (fizika) in Vesolje
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Eter (fizika) in Vesoljski prostor
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Eter (fizika) in Vodni hlapi
Vzdolžno valovanje
Vzdólžno ali longitudinálno je tisto potujoče valovánje, pri katerem delci snovi nihajo v smeri širjenja motnje.
Poglej Eter (fizika) in Vzdolžno valovanje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Eter (fizika) in Zemlja
Zmaj (ozvezdje)
Zmaj je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Eter (fizika) in Zmaj (ozvezdje)
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Poglej Eter (fizika) in Zmes
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Eter (fizika) in Zrak
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Eter (fizika) in Zvezda
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Eter (fizika) in Zvok
1618
1618 (MDCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Eter (fizika) in 1618
1669
1669 (MDCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Eter (fizika) in 1669
1678
1678 (MDCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Eter (fizika) in 1678
1704
1704 (MDCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Eter (fizika) in 1704
1720
1720 (MDCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Eter (fizika) in 1720
1725
1725 (MDCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Eter (fizika) in 1725
1736
1736 (MDCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Eter (fizika) in 1736
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Eter (fizika) in 1838
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Eter (fizika) in 19. stoletje