Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Matematična fizika in Nebesna mehanika

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Matematična fizika in Nebesna mehanika

Matematična fizika vs. Nebesna mehanika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov. Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Podobnosti med Matematična fizika in Nebesna mehanika

Matematična fizika in Nebesna mehanika še 36 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Aristotel, Aryabhata I., Astronomija, Christiaan Huygens, Dinamika, Elipsa, Energija, Ernst Mach, Evdoks, Fizika, Fizikalni zakon, Galileo Galilei, Geometrija, Gibanje, Gravitacijsko polje, Heliocentrični model, Isaac Newton, Johannes Kepler, Joseph-Louis de Lagrange, Keplerjevi zakoni, Kinetična energija, Lega, Mehanika, Načelo, Nikolaj Kopernik, Numerična matematika, Osončje, Prosti pad, Ptolemaj, ..., Sila, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Težnost, Tir, Tycho Brahe. Razširi indeks (6 več) »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Matematična fizika · Albert Einstein in Nebesna mehanika · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Aristotel in Matematična fizika · Aristotel in Nebesna mehanika · Poglej več »

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Aryabhata I. in Matematična fizika · Aryabhata I. in Nebesna mehanika · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Matematična fizika · Astronomija in Nebesna mehanika · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Christiaan Huygens in Matematična fizika · Christiaan Huygens in Nebesna mehanika · Poglej več »

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Dinamika in Matematična fizika · Dinamika in Nebesna mehanika · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Elipsa in Matematična fizika · Elipsa in Nebesna mehanika · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Matematična fizika · Energija in Nebesna mehanika · Poglej več »

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Ernst Mach in Matematična fizika · Ernst Mach in Nebesna mehanika · Poglej več »

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Evdoks in Matematična fizika · Evdoks in Nebesna mehanika · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Matematična fizika · Fizika in Nebesna mehanika · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Fizikalni zakon in Matematična fizika · Fizikalni zakon in Nebesna mehanika · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Galileo Galilei in Matematična fizika · Galileo Galilei in Nebesna mehanika · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Geometrija in Matematična fizika · Geometrija in Nebesna mehanika · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Gibanje in Matematična fizika · Gibanje in Nebesna mehanika · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Gravitacijsko polje in Matematična fizika · Gravitacijsko polje in Nebesna mehanika · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Heliocentrični model in Matematična fizika · Heliocentrični model in Nebesna mehanika · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Isaac Newton in Matematična fizika · Isaac Newton in Nebesna mehanika · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Johannes Kepler in Matematična fizika · Johannes Kepler in Nebesna mehanika · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Joseph-Louis de Lagrange in Matematična fizika · Joseph-Louis de Lagrange in Nebesna mehanika · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Keplerjevi zakoni in Matematična fizika · Keplerjevi zakoni in Nebesna mehanika · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Kinetična energija in Matematična fizika · Kinetična energija in Nebesna mehanika · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Lega in Matematična fizika · Lega in Nebesna mehanika · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Matematična fizika in Mehanika · Mehanika in Nebesna mehanika · Poglej več »

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Matematična fizika in Načelo · Načelo in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Matematična fizika in Nikolaj Kopernik · Nebesna mehanika in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Numerična matematika

Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.

Matematična fizika in Numerična matematika · Nebesna mehanika in Numerična matematika · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Matematična fizika in Osončje · Nebesna mehanika in Osončje · Poglej več »

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Matematična fizika in Prosti pad · Nebesna mehanika in Prosti pad · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Matematična fizika in Ptolemaj · Nebesna mehanika in Ptolemaj · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Matematična fizika in Sila · Nebesna mehanika in Sila · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Matematična fizika in Splošna teorija relativnosti · Nebesna mehanika in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Matematična fizika in Splošni gravitacijski zakon · Nebesna mehanika in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Matematična fizika in Težnost · Nebesna mehanika in Težnost · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Matematična fizika in Tir · Nebesna mehanika in Tir · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Matematična fizika in Tycho Brahe · Nebesna mehanika in Tycho Brahe · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Matematična fizika in Nebesna mehanika

Matematična fizika 268 odnose, medtem ko je Nebesna mehanika 122. Saj imajo skupno 36, indeks Jaccard je 9.23% = 36 / (268 + 122).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Matematična fizika in Nebesna mehanika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: