Podobnosti med Matematična fizika in Nebesna mehanika
Matematična fizika in Nebesna mehanika še 36 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Aristotel, Aryabhata I., Astronomija, Christiaan Huygens, Dinamika, Elipsa, Energija, Ernst Mach, Evdoks, Fizika, Fizikalni zakon, Galileo Galilei, Geometrija, Gibanje, Gravitacijsko polje, Heliocentrični model, Isaac Newton, Johannes Kepler, Joseph-Louis de Lagrange, Keplerjevi zakoni, Kinetična energija, Lega, Mehanika, Načelo, Nikolaj Kopernik, Numerična matematika, Osončje, Prosti pad, Ptolemaj, ..., Sila, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Težnost, Tir, Tycho Brahe. Razširi indeks (6 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Matematična fizika · Albert Einstein in Nebesna mehanika ·
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Aristotel in Matematična fizika · Aristotel in Nebesna mehanika ·
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Aryabhata I. in Matematična fizika · Aryabhata I. in Nebesna mehanika ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Matematična fizika · Astronomija in Nebesna mehanika ·
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Christiaan Huygens in Matematična fizika · Christiaan Huygens in Nebesna mehanika ·
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Dinamika in Matematična fizika · Dinamika in Nebesna mehanika ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Matematična fizika · Elipsa in Nebesna mehanika ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Matematična fizika · Energija in Nebesna mehanika ·
Ernst Mach
Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Ernst Mach in Matematična fizika · Ernst Mach in Nebesna mehanika ·
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Evdoks in Matematična fizika · Evdoks in Nebesna mehanika ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Matematična fizika · Fizika in Nebesna mehanika ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Matematična fizika · Fizikalni zakon in Nebesna mehanika ·
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Galileo Galilei in Matematična fizika · Galileo Galilei in Nebesna mehanika ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Geometrija in Matematična fizika · Geometrija in Nebesna mehanika ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Matematična fizika · Gibanje in Nebesna mehanika ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Matematična fizika · Gravitacijsko polje in Nebesna mehanika ·
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Heliocentrični model in Matematična fizika · Heliocentrični model in Nebesna mehanika ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Matematična fizika · Isaac Newton in Nebesna mehanika ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Matematična fizika · Johannes Kepler in Nebesna mehanika ·
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Joseph-Louis de Lagrange in Matematična fizika · Joseph-Louis de Lagrange in Nebesna mehanika ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Keplerjevi zakoni in Matematična fizika · Keplerjevi zakoni in Nebesna mehanika ·
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Kinetična energija in Matematična fizika · Kinetična energija in Nebesna mehanika ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lega in Matematična fizika · Lega in Nebesna mehanika ·
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Matematična fizika in Mehanika · Mehanika in Nebesna mehanika ·
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Matematična fizika in Načelo · Načelo in Nebesna mehanika ·
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Matematična fizika in Nikolaj Kopernik · Nebesna mehanika in Nikolaj Kopernik ·
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Matematična fizika in Numerična matematika · Nebesna mehanika in Numerična matematika ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Matematična fizika in Osončje · Nebesna mehanika in Osončje ·
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Matematična fizika in Prosti pad · Nebesna mehanika in Prosti pad ·
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Matematična fizika in Ptolemaj · Nebesna mehanika in Ptolemaj ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Matematična fizika in Sila · Nebesna mehanika in Sila ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Matematična fizika in Splošna teorija relativnosti · Nebesna mehanika in Splošna teorija relativnosti ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Matematična fizika in Splošni gravitacijski zakon · Nebesna mehanika in Splošni gravitacijski zakon ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Matematična fizika in Težnost · Nebesna mehanika in Težnost ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Matematična fizika in Tir · Nebesna mehanika in Tir ·
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Matematična fizika in Tycho Brahe · Nebesna mehanika in Tycho Brahe ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Matematična fizika in Nebesna mehanika imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Matematična fizika in Nebesna mehanika
Primerjava med Matematična fizika in Nebesna mehanika
Matematična fizika 268 odnose, medtem ko je Nebesna mehanika 122. Saj imajo skupno 36, indeks Jaccard je 9.23% = 36 / (268 + 122).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Matematična fizika in Nebesna mehanika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: