Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Jožef Stefan

Index Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

152 odnosi: Absolutna temperatura, Akustika, Anatomija, Andreas von Ettingshausen, Angleščina, Annalen der Physik, Anton Janežič, Astronomija, Avstrija, Avstrijci, Avstrijska akademija znanosti, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Šentpeter (Celovec), Škocjan v Podjuni, Žrelec, Benoit Paul Émile Clapeyron, Borovlje, Botanika, Brezrazsežna količina, Carl Friedrich Wilhelm Ludwig, Celovec, Celzijeva temperaturna lestvica, Christian Andreas Doppler, Delo (časopis), Difuzija, Doktorat, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Dušilka, Dunaj, Eksperimentalna fizika, Električna napetost, Električni krog, Električni tok, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno polje, Elektrotehnik, Elektrotehnika, Enciklopedija Britannica, Energija, Ernst Mach, Erwin Schrödinger, Fazni prehod, Filozofija, Fizik, Fizika, Fizikalna konstanta, Fizikalni zakon, Fiziologija, Franc Miklošič, ..., France Prešeren, Francoščina, Franz Serafin Exner, Frekvenca, Friedrich Hasenöhrl, Gabriel Gruber, Gradbeništvo, Grščina, Heinrich Rudolf Hertz, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Ignaz Lindner, Indukcijski zakon, Induktivnost, Institut "Jožef Stefan", Interferenca, Izhlapevanje, Izparevanje, James Clerk Maxwell, Jezikoslovje, Johann Josef Loschmidt, John William Strutt Rayleigh, Jurij Vega, Kaplja, Kemija, Kinetična teorija plinov, Klasična gimnazija v Ljubljani, Kožni pojav, Kremen, Kristal, Kvadrat (geometrija), Kvarkadabra, Latinščina, Led, Liebnova nagrada, Lise Meitner, Ljubljana, Ludwig Edward Boltzmann, Luna, Lunini kraterji, Magnet, Marian Smoluchowski, Matematika, Maxwell-Stefanova difuzija, Mehanika, Meritev, Meteorologija, Milena Uršič, Nemščina, Obzornik za matematiko in fiziko, Oceanografija, Optika, Paul Ehrenfest, Pesništvo, Pesnik, Planckov sistem enot, Planckov zakon, Plin, Podjuna, Polarizacija valovanja, Potenciranje, Presek (revija), Proteus (revija), Radijski valovi, Rastline, Raztopina, Revolucije leta 1848, Richard von Mises, Riemannova funkcija zeta, Ruščina, Sevanje, Sipanje, Sladkor, Slovanski jeziki, Slovenščina, Slovenci, Sonce, Srbohrvaščina, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanov tok, Stefanova enačba, Stefanova konstanta, Stefanova naloga, Stefanovo število, Svetloba, Taljenje, Temperatura, Termodinamika, Toplotna prevodnost, Toplotno sevanje, Transportni pojav, Trst, Udarni krater, Univerza na Dunaju, Univerza v Innsbrucku, Upor (elektrotehnika), Valovna dolžina, Voda, Zgodovina, 1835, 1893, 24. marec, 7. januar. Razširi indeks (102 več) »

Absolutna temperatura

Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.

Novo!!: Jožef Stefan in Absolutna temperatura · Poglej več »

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Novo!!: Jožef Stefan in Akustika · Poglej več »

Anatomija

Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.

Novo!!: Jožef Stefan in Anatomija · Poglej več »

Andreas von Ettingshausen

Baron Andreas von Ettingshausen, nemški matematik in fizik, * 25. november 1796, Heidelberg, Nemčija, † 25. maj 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Jožef Stefan in Andreas von Ettingshausen · Poglej več »

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: Jožef Stefan in Angleščina · Poglej več »

Annalen der Physik

Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.

Novo!!: Jožef Stefan in Annalen der Physik · Poglej več »

Anton Janežič

Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.

Novo!!: Jožef Stefan in Anton Janežič · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Jožef Stefan in Astronomija · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Jožef Stefan in Avstrija · Poglej več »

Avstrijci

Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.

Novo!!: Jožef Stefan in Avstrijci · Poglej več »

Avstrijska akademija znanosti

Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Avstrijska akademija znanosti (kratica ÖAW) je pravna entiteta pod posebnim varstvom Zvezne republike Avstrije.

Novo!!: Jožef Stefan in Avstrijska akademija znanosti · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Novo!!: Jožef Stefan in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Jožef Stefan in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Šentpeter (Celovec)

Šentpeter pri Celovcu (ali St. Peter-Welzenegg) je 10.

Novo!!: Jožef Stefan in Šentpeter (Celovec) · Poglej več »

Škocjan v Podjuni

Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.

Novo!!: Jožef Stefan in Škocjan v Podjuni · Poglej več »

Žrelec

Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok. 8.000 prebivalcev) z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.

Novo!!: Jožef Stefan in Žrelec · Poglej več »

Benoit Paul Émile Clapeyron

Benoit Paul Émile Clapeyron, francoski inženir in fizik, * 26. februar 1799, Pariz, Francija, † 28. januar 1864, Pariz.

Novo!!: Jožef Stefan in Benoit Paul Émile Clapeyron · Poglej več »

Borovlje

Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.

Novo!!: Jožef Stefan in Borovlje · Poglej več »

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Novo!!: Jožef Stefan in Botanika · Poglej več »

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Novo!!: Jožef Stefan in Brezrazsežna količina · Poglej več »

Carl Friedrich Wilhelm Ludwig

Carl Friedrich Wilhelm Ludwig, nemški zdravnik in fiziolog, * 29. december 1816, Witzenhausen, Nemčija, † 23. april 1895, Leipzig, Nemčija.

Novo!!: Jožef Stefan in Carl Friedrich Wilhelm Ludwig · Poglej več »

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Novo!!: Jožef Stefan in Celovec · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: Jožef Stefan in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Christian Andreas Doppler

Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik in fizik, * 29. november 1803, Salzburg, Avstrija, † 17. marec 1853, Benetke, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Novo!!: Jožef Stefan in Christian Andreas Doppler · Poglej več »

Delo (časopis)

Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.

Novo!!: Jožef Stefan in Delo (časopis) · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Novo!!: Jožef Stefan in Difuzija · Poglej več »

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: Jožef Stefan in Doktorat · Poglej več »

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Novo!!: Jožef Stefan in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije · Poglej več »

Dušilka

Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.

Novo!!: Jožef Stefan in Dušilka · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Jožef Stefan in Dunaj · Poglej več »

Eksperimentalna fizika

Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.

Novo!!: Jožef Stefan in Eksperimentalna fizika · Poglej več »

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Novo!!: Jožef Stefan in Električna napetost · Poglej več »

Električni krog

Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.

Novo!!: Jožef Stefan in Električni krog · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Novo!!: Jožef Stefan in Električni tok · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Novo!!: Jožef Stefan in Elektrika in magnetizem · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Novo!!: Jožef Stefan in Elektromagnetno polje · Poglej več »

Elektrotehnik

Elektrotehnik je strokovnjak, ki deluje na področju elektrotehnike.

Novo!!: Jožef Stefan in Elektrotehnik · Poglej več »

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Novo!!: Jožef Stefan in Elektrotehnika · Poglej več »

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Novo!!: Jožef Stefan in Enciklopedija Britannica · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Jožef Stefan in Energija · Poglej več »

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Jožef Stefan in Ernst Mach · Poglej več »

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Novo!!: Jožef Stefan in Erwin Schrödinger · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Novo!!: Jožef Stefan in Fazni prehod · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Jožef Stefan in Filozofija · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Jožef Stefan in Fizik · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Jožef Stefan in Fizika · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Novo!!: Jožef Stefan in Fizikalna konstanta · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Novo!!: Jožef Stefan in Fizikalni zakon · Poglej več »

Fiziologija

Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.

Novo!!: Jožef Stefan in Fiziologija · Poglej več »

Franc Miklošič

Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).

Novo!!: Jožef Stefan in Franc Miklošič · Poglej več »

France Prešeren

France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Novo!!: Jožef Stefan in France Prešeren · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Novo!!: Jožef Stefan in Francoščina · Poglej več »

Franz Serafin Exner

Franz Serafin Exner, avstrijski fizik, * 24. marec 1849, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 15. oktober 1926, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Jožef Stefan in Franz Serafin Exner · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Novo!!: Jožef Stefan in Frekvenca · Poglej več »

Friedrich Hasenöhrl

Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Novo!!: Jožef Stefan in Friedrich Hasenöhrl · Poglej več »

Gabriel Gruber

Gabriel Gruber (tudi Gabrijel), jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, Avstrija, † 7. april 1805, Sankt Peterburg, Rusija.

Novo!!: Jožef Stefan in Gabriel Gruber · Poglej več »

Gradbeništvo

Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.

Novo!!: Jožef Stefan in Gradbeništvo · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Jožef Stefan in Grščina · Poglej več »

Heinrich Rudolf Hertz

Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Jožef Stefan in Heinrich Rudolf Hertz · Poglej več »

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Novo!!: Jožef Stefan in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Poglej več »

Ignaz Lindner

Ignaz Lindner, avstrijski matematik in častnik, * 1777, † 1835.

Novo!!: Jožef Stefan in Ignaz Lindner · Poglej več »

Indukcijski zakon

Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.

Novo!!: Jožef Stefan in Indukcijski zakon · Poglej več »

Induktivnost

Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.

Novo!!: Jožef Stefan in Induktivnost · Poglej več »

Institut "Jožef Stefan"

Znak inštituta je kratica IJS v petbitni kodi ITA2 za luknjani trak Institut "Jožef Stefan" (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva.

Novo!!: Jožef Stefan in Institut "Jožef Stefan" · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Novo!!: Jožef Stefan in Interferenca · Poglej več »

Izhlapevanje

Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Jožef Stefan in Izhlapevanje · Poglej več »

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Jožef Stefan in Izparevanje · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Jožef Stefan in James Clerk Maxwell · Poglej več »

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Novo!!: Jožef Stefan in Jezikoslovje · Poglej več »

Johann Josef Loschmidt

Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Jožef Stefan in Johann Josef Loschmidt · Poglej več »

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

Novo!!: Jožef Stefan in John William Strutt Rayleigh · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Novo!!: Jožef Stefan in Jurij Vega · Poglej več »

Kaplja

pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.

Novo!!: Jožef Stefan in Kaplja · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Jožef Stefan in Kemija · Poglej več »

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Novo!!: Jožef Stefan in Kinetična teorija plinov · Poglej več »

Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.

Novo!!: Jožef Stefan in Klasična gimnazija v Ljubljani · Poglej več »

Kožni pojav

Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.

Novo!!: Jožef Stefan in Kožni pojav · Poglej več »

Kremen

Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.

Novo!!: Jožef Stefan in Kremen · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Jožef Stefan in Kristal · Poglej več »

Kvadrat (geometrija)

Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.

Novo!!: Jožef Stefan in Kvadrat (geometrija) · Poglej več »

Kvarkadabra

Kvarkadabra: časopis za tolmačenje znanosti je projekt, namenjen popularizaciji znanosti.

Novo!!: Jožef Stefan in Kvarkadabra · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Jožef Stefan in Latinščina · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Novo!!: Jožef Stefan in Led · Poglej več »

Liebnova nagrada

Liebnova nagrada (oziroma nagrada Ignaza Liebna) je avstrijska nagrada, ki jo podeljujejo mladim znanstvenikom s področja molekularne biologije, kemije in fizike.

Novo!!: Jožef Stefan in Liebnova nagrada · Poglej več »

Lise Meitner

Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Jožef Stefan in Lise Meitner · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Jožef Stefan in Ljubljana · Poglej več »

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Novo!!: Jožef Stefan in Ludwig Edward Boltzmann · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Jožef Stefan in Luna · Poglej več »

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Novo!!: Jožef Stefan in Lunini kraterji · Poglej več »

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Novo!!: Jožef Stefan in Magnet · Poglej več »

Marian Smoluchowski

Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.

Novo!!: Jožef Stefan in Marian Smoluchowski · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Jožef Stefan in Matematika · Poglej več »

Maxwell-Stefanova difuzija

normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.

Novo!!: Jožef Stefan in Maxwell-Stefanova difuzija · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Novo!!: Jožef Stefan in Mehanika · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Jožef Stefan in Meritev · Poglej več »

Meteorologija

Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.

Novo!!: Jožef Stefan in Meteorologija · Poglej več »

Milena Uršič

Milena Uršič, slovenska literarna zgodovinarka in leksikografka, * 6. junij 1901, Ljubljana, † 21. januar 1990, Ljubljana.

Novo!!: Jožef Stefan in Milena Uršič · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Jožef Stefan in Nemščina · Poglej več »

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Novo!!: Jožef Stefan in Obzornik za matematiko in fiziko · Poglej več »

Oceanografija

spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.

Novo!!: Jožef Stefan in Oceanografija · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Jožef Stefan in Optika · Poglej več »

Paul Ehrenfest

Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Jožef Stefan in Paul Ehrenfest · Poglej več »

Pesništvo

kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.

Novo!!: Jožef Stefan in Pesništvo · Poglej več »

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Jožef Stefan in Pesnik · Poglej več »

Planckov sistem enot

Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.

Novo!!: Jožef Stefan in Planckov sistem enot · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Novo!!: Jožef Stefan in Planckov zakon · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Jožef Stefan in Plin · Poglej več »

Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Jožef Stefan in Podjuna · Poglej več »

Polarizacija valovanja

Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.

Novo!!: Jožef Stefan in Polarizacija valovanja · Poglej več »

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.

Novo!!: Jožef Stefan in Potenciranje · Poglej več »

Presek (revija)

Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.

Novo!!: Jožef Stefan in Presek (revija) · Poglej več »

Proteus (revija)

Proteus je slovenska poljudnoznanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS).

Novo!!: Jožef Stefan in Proteus (revija) · Poglej več »

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Novo!!: Jožef Stefan in Radijski valovi · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Novo!!: Jožef Stefan in Rastline · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Novo!!: Jožef Stefan in Raztopina · Poglej več »

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Novo!!: Jožef Stefan in Revolucije leta 1848 · Poglej več »

Richard von Mises

Richard Edler von Mises, avstrijski fizik in matematik, * 19. april 1883, Lemberg, Avstro-Ogrska (sedaj Lvov, Ukrajina), † 14. julij 1953, Boston, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Jožef Stefan in Richard von Mises · Poglej več »

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Novo!!: Jožef Stefan in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Novo!!: Jožef Stefan in Ruščina · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Jožef Stefan in Sevanje · Poglej več »

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Novo!!: Jožef Stefan in Sipanje · Poglej več »

Sladkor

Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.

Novo!!: Jožef Stefan in Sladkor · Poglej več »

Slovanski jeziki

Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Novo!!: Jožef Stefan in Slovanski jeziki · Poglej več »

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Novo!!: Jožef Stefan in Slovenščina · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Jožef Stefan in Slovenci · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Jožef Stefan in Sonce · Poglej več »

Srbohrvaščina

Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.

Novo!!: Jožef Stefan in Srbohrvaščina · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Novo!!: Jožef Stefan in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Stefanov tok

Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.

Novo!!: Jožef Stefan in Stefanov tok · Poglej več »

Stefanova enačba

Stefanova enačba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od različnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja: kjer je.

Novo!!: Jožef Stefan in Stefanova enačba · Poglej več »

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Novo!!: Jožef Stefan in Stefanova konstanta · Poglej več »

Stefanova naloga

difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.

Novo!!: Jožef Stefan in Stefanova naloga · Poglej več »

Stefanovo število

Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.

Novo!!: Jožef Stefan in Stefanovo število · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Jožef Stefan in Svetloba · Poglej več »

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Novo!!: Jožef Stefan in Taljenje · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Novo!!: Jožef Stefan in Temperatura · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Novo!!: Jožef Stefan in Termodinamika · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Novo!!: Jožef Stefan in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Novo!!: Jožef Stefan in Toplotno sevanje · Poglej več »

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Novo!!: Jožef Stefan in Transportni pojav · Poglej več »

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Novo!!: Jožef Stefan in Trst · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Jožef Stefan in Udarni krater · Poglej več »

Univerza na Dunaju

Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.

Novo!!: Jožef Stefan in Univerza na Dunaju · Poglej več »

Univerza v Innsbrucku

Univerza v Innsbrucku (uradno) je tretja največja univerza v Avstriji in največja v avstrijski zvezni deželi Tirolska.

Novo!!: Jožef Stefan in Univerza v Innsbrucku · Poglej več »

Upor (elektrotehnika)

DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.

Novo!!: Jožef Stefan in Upor (elektrotehnika) · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Novo!!: Jožef Stefan in Valovna dolžina · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Jožef Stefan in Voda · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Jožef Stefan in Zgodovina · Poglej več »

1835

1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Jožef Stefan in 1835 · Poglej več »

1893

1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Jožef Stefan in 1893 · Poglej več »

24. marec

24.

Novo!!: Jožef Stefan in 24. marec · Poglej več »

7. januar

7.

Novo!!: Jožef Stefan in 7. januar · Poglej več »

Preusmerja sem:

Josef Stefan, Jožef Štefan.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »