Kazalo
152 odnosi: Absolutna temperatura, Akustika, Anatomija, Andreas von Ettingshausen, Angleščina, Annalen der Physik, Anton Janežič, Astronomija, Avstrija, Avstrijci, Avstrijska akademija znanosti, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Šentpeter (Celovec), Škocjan v Podjuni, Žrelec, Benoit Paul Émile Clapeyron, Borovlje, Botanika, Brezrazsežna količina, Carl Friedrich Wilhelm Ludwig, Celovec, Celzijeva temperaturna lestvica, Christian Andreas Doppler, Delo (časopis), Difuzija, Doktorat, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Dušilka, Dunaj, Eksperimentalna fizika, Električna napetost, Električni krog, Električni tok, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno polje, Elektrotehnik, Elektrotehnika, Enciklopedija Britannica, Energija, Ernst Mach, Erwin Schrödinger, Fazni prehod, Filozofija, Fizik, Fizika, Fizikalna konstanta, Fizikalni zakon, Fiziologija, Franc Miklošič, ... Razširi indeks (102 več) »
- Koroški Slovenci
- Slovenski fiziki
- Slovenski pesniki
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Poglej Jožef Stefan in Absolutna temperatura
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Jožef Stefan in Akustika
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Jožef Stefan in Anatomija
Andreas von Ettingshausen
Baron Andreas von Ettingshausen, nemški matematik in fizik, * 25. november 1796, Heidelberg, Nemčija, † 25. maj 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Jožef Stefan in Andreas von Ettingshausen
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Jožef Stefan in Angleščina
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Poglej Jožef Stefan in Annalen der Physik
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Jožef Stefan in Anton Janežič
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Jožef Stefan in Astronomija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Jožef Stefan in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Jožef Stefan in Avstrijci
Avstrijska akademija znanosti
Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Avstrijska akademija znanosti (kratica ÖAW) je pravna entiteta pod posebnim varstvom Zvezne republike Avstrije.
Poglej Jožef Stefan in Avstrijska akademija znanosti
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Jožef Stefan in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Jožef Stefan in Avstro-Ogrska
Šentpeter (Celovec)
Šentpeter pri Celovcu (ali St. Peter-Welzenegg) je 10.
Poglej Jožef Stefan in Šentpeter (Celovec)
Škocjan v Podjuni
Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.
Poglej Jožef Stefan in Škocjan v Podjuni
Žrelec
Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok.
Poglej Jožef Stefan in Žrelec
Benoit Paul Émile Clapeyron
Benoit Paul Émile Clapeyron, francoski inženir in fizik, * 26. februar 1799, Pariz, Francija, † 28. januar 1864, Pariz.
Poglej Jožef Stefan in Benoit Paul Émile Clapeyron
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Poglej Jožef Stefan in Borovlje
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Jožef Stefan in Botanika
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Jožef Stefan in Brezrazsežna količina
Carl Friedrich Wilhelm Ludwig
Carl Friedrich Wilhelm Ludwig, nemški zdravnik in fiziolog, * 29. december 1816, Witzenhausen, Nemčija, † 23. april 1895, Leipzig, Nemčija.
Poglej Jožef Stefan in Carl Friedrich Wilhelm Ludwig
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Jožef Stefan in Celovec
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Jožef Stefan in Celzijeva temperaturna lestvica
Christian Andreas Doppler
Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik in fizik, * 29. november 1803, Salzburg, Avstrija, † 17. marec 1853, Benetke, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).
Poglej Jožef Stefan in Christian Andreas Doppler
Delo (časopis)
Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.
Poglej Jožef Stefan in Delo (časopis)
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Jožef Stefan in Difuzija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Jožef Stefan in Doktorat
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.
Poglej Jožef Stefan in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Dušilka
Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.
Poglej Jožef Stefan in Dušilka
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Jožef Stefan in Dunaj
Eksperimentalna fizika
Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.
Poglej Jožef Stefan in Eksperimentalna fizika
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Jožef Stefan in Električna napetost
Električni krog
Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.
Poglej Jožef Stefan in Električni krog
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Jožef Stefan in Električni tok
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Jožef Stefan in Elektrika in magnetizem
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Jožef Stefan in Elektromagnetno polje
Elektrotehnik
Elektrotehnik je strokovnjak, ki deluje na področju elektrotehnike.
Poglej Jožef Stefan in Elektrotehnik
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Poglej Jožef Stefan in Elektrotehnika
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Jožef Stefan in Enciklopedija Britannica
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Jožef Stefan in Energija
Ernst Mach
Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Jožef Stefan in Ernst Mach
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Poglej Jožef Stefan in Erwin Schrödinger
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Jožef Stefan in Fazni prehod
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Jožef Stefan in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Jožef Stefan in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Jožef Stefan in Fizika
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Jožef Stefan in Fizikalna konstanta
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Jožef Stefan in Fizikalni zakon
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Jožef Stefan in Fiziologija
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Jožef Stefan in Franc Miklošič
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Jožef Stefan in France Prešeren
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Jožef Stefan in Francoščina
Franz Serafin Exner
Franz Serafin Exner, avstrijski fizik, * 24. marec 1849, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 15. oktober 1926, Dunaj, Avstrija.
Poglej Jožef Stefan in Franz Serafin Exner
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Jožef Stefan in Frekvenca
Friedrich Hasenöhrl
Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Jožef Stefan in Friedrich Hasenöhrl
Gabriel Gruber
Gabriel Gruber (tudi Gabrijel), jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, Avstrija, † 7. april 1805, Sankt Peterburg, Rusija.
Poglej Jožef Stefan in Gabriel Gruber
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Poglej Jožef Stefan in Gradbeništvo
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Jožef Stefan in Grščina
Heinrich Rudolf Hertz
Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.
Poglej Jožef Stefan in Heinrich Rudolf Hertz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Jožef Stefan in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Ignaz Lindner
Ignaz Lindner, avstrijski matematik in častnik, * 1777, † 1835.
Poglej Jožef Stefan in Ignaz Lindner
Indukcijski zakon
Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke.
Poglej Jožef Stefan in Indukcijski zakon
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Poglej Jožef Stefan in Induktivnost
Institut "Jožef Stefan"
Znak inštituta je kratica IJS v petbitni kodi ITA2 za luknjani trak Institut "Jožef Stefan" (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva.
Poglej Jožef Stefan in Institut "Jožef Stefan"
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Jožef Stefan in Interferenca
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Jožef Stefan in Izhlapevanje
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.
Poglej Jožef Stefan in Izparevanje
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Jožef Stefan in James Clerk Maxwell
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Jožef Stefan in Jezikoslovje
Johann Josef Loschmidt
Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Jožef Stefan in Johann Josef Loschmidt
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Poglej Jožef Stefan in John William Strutt Rayleigh
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Jožef Stefan in Jurij Vega
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Jožef Stefan in Kaplja
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Jožef Stefan in Kemija
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej Jožef Stefan in Kinetična teorija plinov
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Jožef Stefan in Klasična gimnazija v Ljubljani
Kožni pojav
Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.
Poglej Jožef Stefan in Kožni pojav
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Jožef Stefan in Kremen
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Jožef Stefan in Kristal
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Jožef Stefan in Kvadrat (geometrija)
Kvarkadabra
Kvarkadabra: časopis za tolmačenje znanosti je projekt, namenjen popularizaciji znanosti.
Poglej Jožef Stefan in Kvarkadabra
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Jožef Stefan in Latinščina
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Jožef Stefan in Led
Liebnova nagrada
Liebnova nagrada (oziroma nagrada Ignaza Liebna) je avstrijska nagrada, ki jo podeljujejo mladim znanstvenikom s področja molekularne biologije, kemije in fizike.
Poglej Jožef Stefan in Liebnova nagrada
Lise Meitner
Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.
Poglej Jožef Stefan in Lise Meitner
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Jožef Stefan in Ljubljana
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Jožef Stefan in Ludwig Edward Boltzmann
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Jožef Stefan in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Jožef Stefan in Lunini kraterji
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Jožef Stefan in Magnet
Marian Smoluchowski
Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.
Poglej Jožef Stefan in Marian Smoluchowski
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Jožef Stefan in Matematika
Maxwell-Stefanova difuzija
normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.
Poglej Jožef Stefan in Maxwell-Stefanova difuzija
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Jožef Stefan in Mehanika
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Jožef Stefan in Meritev
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Jožef Stefan in Meteorologija
Milena Uršič
Milena Uršič, slovenska literarna zgodovinarka in leksikografka, * 6. junij 1901, Ljubljana, † 21. januar 1990, Ljubljana.
Poglej Jožef Stefan in Milena Uršič
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Jožef Stefan in Nemščina
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Poglej Jožef Stefan in Obzornik za matematiko in fiziko
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Poglej Jožef Stefan in Oceanografija
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Jožef Stefan in Optika
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Jožef Stefan in Paul Ehrenfest
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Jožef Stefan in Pesništvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Jožef Stefan in Pesnik
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Poglej Jožef Stefan in Planckov sistem enot
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Jožef Stefan in Planckov zakon
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Jožef Stefan in Plin
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Jožef Stefan in Podjuna
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Poglej Jožef Stefan in Polarizacija valovanja
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Jožef Stefan in Potenciranje
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Poglej Jožef Stefan in Presek (revija)
Proteus (revija)
Proteus je slovenska poljudnoznanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS).
Poglej Jožef Stefan in Proteus (revija)
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Jožef Stefan in Radijski valovi
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Jožef Stefan in Rastline
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Jožef Stefan in Raztopina
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Jožef Stefan in Revolucije leta 1848
Richard von Mises
Richard Edler von Mises, avstrijski fizik in matematik, * 19. april 1883, Lemberg, Avstro-Ogrska (sedaj Lvov, Ukrajina), † 14. julij 1953, Boston, Massachusetts, ZDA.
Poglej Jožef Stefan in Richard von Mises
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Jožef Stefan in Riemannova funkcija zeta
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Jožef Stefan in Ruščina
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Jožef Stefan in Sevanje
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Jožef Stefan in Sipanje
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Jožef Stefan in Sladkor
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Jožef Stefan in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Jožef Stefan in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Jožef Stefan in Slovenci
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Jožef Stefan in Sonce
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Jožef Stefan in Srbohrvaščina
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Jožef Stefan in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanov tok
Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.
Poglej Jožef Stefan in Stefanov tok
Stefanova enačba
Stefanova enačba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od različnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja: kjer je.
Poglej Jožef Stefan in Stefanova enačba
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Poglej Jožef Stefan in Stefanova konstanta
Stefanova naloga
difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.
Poglej Jožef Stefan in Stefanova naloga
Stefanovo število
Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.
Poglej Jožef Stefan in Stefanovo število
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Jožef Stefan in Svetloba
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Jožef Stefan in Taljenje
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Jožef Stefan in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Jožef Stefan in Termodinamika
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Jožef Stefan in Toplotna prevodnost
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Poglej Jožef Stefan in Toplotno sevanje
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Poglej Jožef Stefan in Transportni pojav
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Jožef Stefan in Trst
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Jožef Stefan in Udarni krater
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Jožef Stefan in Univerza na Dunaju
Univerza v Innsbrucku
Univerza v Innsbrucku (uradno) je tretja največja univerza v Avstriji in največja v avstrijski zvezni deželi Tirolska.
Poglej Jožef Stefan in Univerza v Innsbrucku
Upor (elektrotehnika)
DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.
Poglej Jožef Stefan in Upor (elektrotehnika)
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Jožef Stefan in Valovna dolžina
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Jožef Stefan in Voda
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Jožef Stefan in Zgodovina
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jožef Stefan in 1835
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Jožef Stefan in 1893
24. marec
24.
Poglej Jožef Stefan in 24. marec
7. januar
7.
Poglej Jožef Stefan in 7. januar
Glej tudi
Koroški Slovenci
Slovenski fiziki
Slovenski pesniki
Prav tako znan kot Josef Stefan, Jožef Štefan.