Kazalo
99 odnosi: Adam Bohorič, Antika, Anton Tomaž Linhart, Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, Avstrijsko cesarstvo, Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana, Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana, Blaž Kumerdej, Celovec, Cerkovna ordninga, Deželni stanovi, Dijak, Država, Družba Jezusova, Družboslovje, Druga svetovna vojna, Dunaj, Evropa, Fakulteta, Filozofija, Fizika, Frančiškani, Francija, Francoščina, Geografija, Gimnazija, Gimnazija Poljane, Gospodarstvo, Gotica, Gradec, Grščina, Humanistika, Humanizem, Ilirske province, Italijanščina, Jezikoslovje, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Jurij Dalmatin, Kateheza, Katekizem, Klasična gimnazija, Klasični jezik, Kolegij, Kraljevina Jugoslavija, Kranjska, Latinščina, Latinica, Licej, Ljubljana, Ljubljanski potres (1895), ... Razširi indeks (49 več) »
Adam Bohorič
Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Adam Bohorič
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Antika
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Anton Tomaž Linhart
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, francoski maršal, vojvoda Dubrovniški, * 20. julij 1774, Châtillon-sur-Seine, † 2. marec 1852, Benetke.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Avstrijsko cesarstvo
Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana
Škofijska klasična gimnazija, s sedežem v Šentvidu v Ljubljani, je zasebna klasična gimnazija in ena od treh škofijskih oz.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana
Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana
Župnijska cerkev sv.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana
Blaž Kumerdej
Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni buditelj, * 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Blaž Kumerdej
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Celovec
Cerkovna ordninga
Prva stran Cerkovne ordninge Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta 1564 izdal Primož Trubar.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Cerkovna ordninga
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Deželni stanovi
Dijak
Diják je navadno mlajša oseba, ki se šola v srednji šoli ali gimnaziji.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Dijak
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Država
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Družba Jezusova
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Družboslovje
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Dunaj
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Evropa
Fakulteta
Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Fakulteta
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Fizika
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Frančiškani
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Francoščina
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Geografija
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Gimnazija
Gimnazija Poljane
Gimnazija Poljane (pogovorno imenovana tudi Poljanska gimnazija) je splošna in klasična gimnazija v Ljubljani.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Gimnazija Poljane
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Gospodarstvo
Gotica
nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Gotica
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Gradec
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Grščina
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Humanistika
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Humanizem
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Ilirske province
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Italijanščina
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Jezikoslovje
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jurij Dalmatin
Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Jurij Dalmatin
Kateheza
Katehéza pomeni verouk - to je pouk o krščanski veri.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Kateheza
Katekizem
prekmurski katekizem iz leta 1906 (izdali so ga najprej 1780, napisal ga je Mikloš Küzmič Katekízem (grško, latinsko catechismus) je seznam verskih resnic, ki se uporablja pri verskem pouku v različnih krščanskih Cerkvah.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Katekizem
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Klasična gimnazija
Klasični jezik
Klasični jezik je jezik z obsežnim književnim izročilom, ki ga lahko označimo kot »klasičnega«, kar pomeni, da mora biti starodaven, s samoniklo tradicijo, neodvisno od drugih tradicij, imeti pa mora tudi bogato zapuščino književnih del.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Klasični jezik
Kolegij
Kolegij (lat. collegium.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Kolegij
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Kraljevina Jugoslavija
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Kranjska
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Latinica
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Licej
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Ljubljana
Ljubljanski potres (1895)
Kresijo Wolfova ulica po potresu ljubljanska stolnica Ljubljanski potres leta 1895 je bil rušilni potres 8.– 9.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Ljubljanski potres (1895)
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Logika
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Marija Terezija
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Mark Tulij Cicero
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Matematika
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Matura
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Medicina
Mišljenje
Mišljenje, v širšem pomenu, obsega različne spoznavne procese, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanje, pomnjenje, presojanje, odločanje, sklepanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje, reševanje problemov).
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Mišljenje
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Monarhija
Moralna teologija
Moralna teologija ali teološka etika je sistematično razmišljanje o človekovem delovanju in smislu njegovega življenja na podlagi razuma, osvetljenega z lučjo vere.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Moralna teologija
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Naravoslovje
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Nemščina
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Organizacija
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Osnovna šola
Osnovna šola Prežihovega Voranca
Osnovna šola Prežihovega Voranca je lahko.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Osnovna šola Prežihovega Voranca
Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana
Osnovna šola Prežihovega Voranca je ena izmed Osnovnih šol v Ljubljani.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Papeška bula
Papež Klemen XIV.
Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Papež Klemen XIV.
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Pisava
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Plemstvo
Poetika
Poetika je lahko.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Poetika
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Pravo
Premoženje
Premoženje je izraz za denar ali stvari, ki jih ima kdo v svoji lasti.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Premoženje
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Primož Trubar
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Protestantizem
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Prva svetovna vojna
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Rektor
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Retorika
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Revolucije leta 1848
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Samostan
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Skladnja
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Slovenija
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Slovnica
Srednja šola
Srednja šola je šolska ustanova, ki izvaja nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Srednja šola
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Tehnika
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Teologija
Tiskarna
Tiskarna je industrijski obrat za tiskanje literature.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Tiskarna
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Umetnost
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Univerza
Univerza v Tübingenu
Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Univerza v Tübingenu
Ustanova
Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Ustanova
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Valentin Vodnik
Vodnikov trg, Ljubljana
Osrednja Ljubljanska tržnica Spomenik Valentinu Vodniku Vodnikov trg je eden mlajših ljubljanskih trgov.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Vodnikov trg, Ljubljana
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Vzgoja
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Zgodovina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in Znanost
1 E1 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 10 metrov do 100 metrov.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in 1 E1 m
21. julij
21.
Poglej Klasična gimnazija v Ljubljani in 21. julij
Prav tako znan kot Klasična gimnazija Ljubljana, Klasična gimnazija v Ljubljani (1563-1958), Licej, Ljubljana, Ljubljanski licej, Realka.