Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Cerkovna ordninga

Index Cerkovna ordninga

Prva stran Cerkovne ordninge Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta 1564 izdal Primož Trubar.

Kazalo

  1. 63 odnosi: Antifona, Augsburški verski mir, Avstrija, Štajerska (vojvodina), Švica, Blaž Kumerdej, Bogoslužje, Brandenburg, Catechismus (1550), Cerkev (organizacija), Dežela, Deželni stanovi, Devin, Italija, Drago Šega, Dresden, Druga svetovna vojna, Evangeličanska Cerkev, Evangelij, Evharistija, Faksimile, Frankfurt ob Majni, Goriška, Halle, Saška - Anhalt, Herezija, Hostija, Jezus Kristus, Jurij Dalmatin, Karel II. Avstrijski, Katolištvo, Knjiga psalmov, Koroška (vojvodina), Kranjska, Krščanstvo, Krištof Spindler, Ljubljana, Luteranstvo, Magnificat, München, Molitev, Nürnberg, Nemčija, Nemščina, Notranja Avstrija, Nova zaveza, Philipp Melanchthon, Pridiga, Primož Trubar, Protestantizem, Reformacija, Rimskokatoliška cerkev, ... Razširi indeks (13 več) »

Antifona

Antifona (grško: αντιφονεω.

Poglej Cerkovna ordninga in Antifona

Augsburški verski mir

Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.

Poglej Cerkovna ordninga in Augsburški verski mir

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Cerkovna ordninga in Avstrija

Štajerska (vojvodina)

Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Poglej Cerkovna ordninga in Štajerska (vojvodina)

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Cerkovna ordninga in Švica

Blaž Kumerdej

Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni buditelj, * 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana.

Poglej Cerkovna ordninga in Blaž Kumerdej

Bogoslužje

Bogoslužje, tudi Služba božja, je glavno bogočastno dejanje monoteističnih religij ali veroizpovedi.

Poglej Cerkovna ordninga in Bogoslužje

Brandenburg

Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).

Poglej Cerkovna ordninga in Brandenburg

Catechismus (1550)

gotici Katekizem, ki ga je Primož Trubar izdal pod psevdonimom "ilirski domoljub" (Philopatridus Illyricus), je prva slovenska tiskana knjiga.

Poglej Cerkovna ordninga in Catechismus (1550)

Cerkev (organizacija)

Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.

Poglej Cerkovna ordninga in Cerkev (organizacija)

Dežela

Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.

Poglej Cerkovna ordninga in Dežela

Deželni stanovi

Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.

Poglej Cerkovna ordninga in Deželni stanovi

Devin, Italija

Devín (ali) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske Krajine.

Poglej Cerkovna ordninga in Devin, Italija

Drago Šega

Drago Šega, slovenski literarni zgodovinar, literarni in gledališki kritik, urednik, in dramaturg, * 1. april 1918, Ljubljana, † 2. november 2004, Ljubljana.

Poglej Cerkovna ordninga in Drago Šega

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Poglej Cerkovna ordninga in Dresden

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Cerkovna ordninga in Druga svetovna vojna

Evangeličanska Cerkev

Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.

Poglej Cerkovna ordninga in Evangeličanska Cerkev

Evangelij

Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.

Poglej Cerkovna ordninga in Evangelij

Evharistija

Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.

Poglej Cerkovna ordninga in Evharistija

Faksimile

''Brižinski spomeniki'' Faksimile (lat. fac – napravi, velelnik glagola facere in simile – podobno) je kopija ali reprodukcija dokumenta, rokopisa, originalne grafike, knjige, tudi plastike in podobnih dokumentov zgodovinske vrednosti, ki je viru čim bolj podobna.

Poglej Cerkovna ordninga in Faksimile

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Cerkovna ordninga in Frankfurt ob Majni

Goriška

Goriška se lahko nanaša na.

Poglej Cerkovna ordninga in Goriška

Halle, Saška - Anhalt

Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).

Poglej Cerkovna ordninga in Halle, Saška - Anhalt

Herezija

Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.

Poglej Cerkovna ordninga in Herezija

Hostija

Večja (duhovnikova) in male hostije Hostija (pomeni žrtev oziroma bogovom žrtvovana žival), sveto rešnje telo ali najsvetejši zakrament, krajše najsvetejše, je tanek okrogel kruh iz nekvašenega testa.

Poglej Cerkovna ordninga in Hostija

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.

Poglej Cerkovna ordninga in Jezus Kristus

Jurij Dalmatin

Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.

Poglej Cerkovna ordninga in Jurij Dalmatin

Karel II. Avstrijski

Karel II.

Poglej Cerkovna ordninga in Karel II. Avstrijski

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Poglej Cerkovna ordninga in Katolištvo

Knjiga psalmov

IX Psalm je značilna biblijska pesniška vrsta izrazito verskega, včasih tudi domovinskega značaja.

Poglej Cerkovna ordninga in Knjiga psalmov

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Cerkovna ordninga in Koroška (vojvodina)

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Cerkovna ordninga in Kranjska

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Cerkovna ordninga in Krščanstvo

Krištof Spindler

Krištof Spindler (špíndler), slovenski pastor in protestantski pridigar, * (?) 1546, Göppingen, Avstrija, † 22. oktober 1591, Ljubljana.

Poglej Cerkovna ordninga in Krištof Spindler

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Cerkovna ordninga in Ljubljana

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Poglej Cerkovna ordninga in Luteranstvo

Magnificat

Magnificat ali magnífikat (latinsko " poveličuje ") je Marijina hvalnica, ki se uporablja v bogoslužju katoliške, pravoslavne in anglikanske Cerkve.

Poglej Cerkovna ordninga in Magnificat

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Cerkovna ordninga in München

Molitev

Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom.

Poglej Cerkovna ordninga in Molitev

Nürnberg

Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.

Poglej Cerkovna ordninga in Nürnberg

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Cerkovna ordninga in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Cerkovna ordninga in Nemščina

Notranja Avstrija

Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.

Poglej Cerkovna ordninga in Notranja Avstrija

Nova zaveza

Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.

Poglej Cerkovna ordninga in Nova zaveza

Philipp Melanchthon

Philipp Melanchthon (rojen Philipp Schwarzert), nemški verski reformator, teolog, filozof in pedagog.

Poglej Cerkovna ordninga in Philipp Melanchthon

Pridiga

Pridiga ali homilija (latinsko: predicatio ali sermo) je govor posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu.

Poglej Cerkovna ordninga in Pridiga

Primož Trubar

Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).

Poglej Cerkovna ordninga in Primož Trubar

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Cerkovna ordninga in Protestantizem

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Cerkovna ordninga in Reformacija

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Cerkovna ordninga in Rimskokatoliška cerkev

Rokopis

Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.

Poglej Cerkovna ordninga in Rokopis

Rudolf Trofenik

Rudolf Trofenik, slovenski založnik, pravnik, prevajalec in akademik, * 15. april 1911, Maribor, † 7. december 1991, München.

Poglej Cerkovna ordninga in Rudolf Trofenik

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Cerkovna ordninga in Slovenščina

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Cerkovna ordninga in Slovenci

Stara zaveza

Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.

Poglej Cerkovna ordninga in Stara zaveza

Sveto pismo

Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.

Poglej Cerkovna ordninga in Sveto pismo

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Cerkovna ordninga in Sveto rimsko cesarstvo

Tübingen

Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.

Poglej Cerkovna ordninga in Tübingen

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Cerkovna ordninga in Teologija

Vatikanska knjižnica

Apostolska vatikanska knjižnica je ena od najstarejših in hkrati največjih knjižnic na svetu.

Poglej Cerkovna ordninga in Vatikanska knjižnica

Zakrament

Sedem zakramentov, slika na steklu s preloma 19. stoletja Upodobitev ''Fons Vitae'' (slovensko ''Vir življenja'') ponazarja sedem zakramentov, ki izvirajo iz Kristusove daritve na križu Sveti zakrament je v krščanstvu sveto znamenje, ki ga je postavil Jezus Kristus, da nas posvečuje.

Poglej Cerkovna ordninga in Zakrament

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Poglej Cerkovna ordninga in 16. stoletje

1772

1772 (MDCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Cerkovna ordninga in 1772

Prav tako znan kot Cerkovna ordnunga.

, Rokopis, Rudolf Trofenik, Slovenščina, Slovenci, Stara zaveza, Sveto pismo, Sveto rimsko cesarstvo, Tübingen, Teologija, Vatikanska knjižnica, Zakrament, 16. stoletje, 1772.