Kazalo
43 odnosi: Aristotel, Aristotelizem, Avguštin iz Hipona, Bretten, Dialektika, Erazem Rotterdamski, Etika, Filozofija, Grščina, Humanizem, Johann Reuchlin, Johannes Stöffler, Knjiga, Kozmologija, Latinščina, Logika, Martin Luter, Metafizika, Mistika, Nemci, Nikolaj Kopernik, Pedagogika, Platon, Platonizem, Profesor, Protestantizem, Ptolemaj, Reformacija, Saška, Seznam nemških filozofov, Seznam nemških teologov, Stoicizem, Sveto pismo, Teolog, Teologija, Tit Livij, Vergilij, Vesolje, 1497, 1518, 1560, 16. februar, 19. april.
- Diplomiranci Univerze v Heidelbergu
- Nemški astrologi
- Predavatelji na Univerzi v Wittenbergu
- Rojeni leta 1497
- Umrli leta 1560
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Philipp Melanchthon in Aristotel
Aristotelizem
Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.
Poglej Philipp Melanchthon in Aristotelizem
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Philipp Melanchthon in Avguštin iz Hipona
Bretten
Grb mesta Bretten je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Philipp Melanchthon in Bretten
Dialektika
Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.
Poglej Philipp Melanchthon in Dialektika
Erazem Rotterdamski
Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.
Poglej Philipp Melanchthon in Erazem Rotterdamski
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Philipp Melanchthon in Etika
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Philipp Melanchthon in Filozofija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Philipp Melanchthon in Grščina
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Philipp Melanchthon in Humanizem
Johann Reuchlin
Johann Reuchlin, nemški renesančni humanist, filolog, kabalist in filozof, * 29. januar 1455, Pforzheim, Baden-Württemberg, Nemčija, † 30. junij 1522, Liebenzell.
Poglej Philipp Melanchthon in Johann Reuchlin
Johannes Stöffler
Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.
Poglej Philipp Melanchthon in Johannes Stöffler
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Philipp Melanchthon in Knjiga
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Philipp Melanchthon in Kozmologija
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Philipp Melanchthon in Latinščina
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Philipp Melanchthon in Logika
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Philipp Melanchthon in Martin Luter
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Philipp Melanchthon in Metafizika
Mistika
Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.
Poglej Philipp Melanchthon in Mistika
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Philipp Melanchthon in Nemci
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Philipp Melanchthon in Nikolaj Kopernik
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Philipp Melanchthon in Pedagogika
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Philipp Melanchthon in Platon
Platonizem
Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.
Poglej Philipp Melanchthon in Platonizem
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Philipp Melanchthon in Profesor
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Philipp Melanchthon in Protestantizem
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Philipp Melanchthon in Ptolemaj
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Philipp Melanchthon in Reformacija
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Philipp Melanchthon in Saška
Seznam nemških filozofov
Seznam nemških filozofov.
Poglej Philipp Melanchthon in Seznam nemških filozofov
Seznam nemških teologov
Seznam nemških teologov.
Poglej Philipp Melanchthon in Seznam nemških teologov
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Poglej Philipp Melanchthon in Stoicizem
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Philipp Melanchthon in Sveto pismo
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Poglej Philipp Melanchthon in Teolog
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Philipp Melanchthon in Teologija
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Philipp Melanchthon in Tit Livij
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Philipp Melanchthon in Vergilij
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Philipp Melanchthon in Vesolje
1497
1497 (MCDXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Philipp Melanchthon in 1497
1518
1518 (MDXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Philipp Melanchthon in 1518
1560
1560 (MDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Philipp Melanchthon in 1560
16. februar
16.
Poglej Philipp Melanchthon in 16. februar
19. april
19.
Poglej Philipp Melanchthon in 19. april
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Heidelbergu
Nemški astrologi
Predavatelji na Univerzi v Wittenbergu
Rojeni leta 1497
Umrli leta 1560
Prav tako znan kot Filip Melanchthon, Melanchthon, Melanchton, Melanhton, Philipp Melanchton, Philipp Schwarzert Melanchthon.