Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Stefanov tok

Index Stefanov tok

Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.

Kazalo

  1. 14 odnosi: Ablacija, Absorpcija, Atom, Faza snovi, Gibanje, Izhlapevanje, Jožef Stefan, Kemična sprememba, Kondenzacija, Molekula, Plin, Sublimacija, Tekočina, Transportni pojav.

  2. Transportni pojavi

Ablacija

Ablacija je lahko.

Poglej Stefanov tok in Ablacija

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Poglej Stefanov tok in Absorpcija

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Stefanov tok in Atom

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Poglej Stefanov tok in Faza snovi

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Stefanov tok in Gibanje

Izhlapevanje

Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Poglej Stefanov tok in Izhlapevanje

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Stefanov tok in Jožef Stefan

Kemična sprememba

Kémična spremémba je snovna sprememba, pri kateri nastane nova snov z drugačnimi značilnostmi kot izhodna.

Poglej Stefanov tok in Kemična sprememba

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Stefanov tok in Kondenzacija

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Stefanov tok in Molekula

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Stefanov tok in Plin

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Stefanov tok in Sublimacija

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Stefanov tok in Tekočina

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Poglej Stefanov tok in Transportni pojav

Glej tudi

Transportni pojavi