Kazalo
100 odnosi: Adolf Hurwitz, Albert Einstein, Algebra, Altona, Hamburg, Asteroid, Asteroidni pas, Švica, Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich, Bertrand Russell, David Hilbert, Diferencialna enačba, Dokaz s protislovjem, Doktorat, Edmund Husserl, Elektrika in magnetizem, Ernst Cassirer, Erwin Schrödinger, Evklidska geometrija, Evklidski prostor, Felix Christian Klein, Fenomenologija, Filozofija, Fizik, Fourierova transformacija, Fourierova vrsta, Fraktal, Göttingen, Georg Ferdinand Cantor, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, George Pólya, Gibanje, Giuseppe Peano, Grupa, Hamburg, Henri Poincaré, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Minkowski, Inštitut za napredni študij, Johann Gottlieb Fichte, Josip Plemelj, Komutativnost, Kontinuum (teorija množic), Kozmološko načelo, Kozmologija, Kurt Gödel, Logika, Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Luna, Lunini kraterji, Matematična analiza, ... Razširi indeks (50 več) »
- Diplomiranci Univerze v Göttingenu
- Predavatelji na Švicarski državni tehniški visoki šoli Zürich
- Predavatelji na Inštitutu za napredni študij
- Tuji člani Kraljeve družbe
Adolf Hurwitz
Adolf Hurwitz, nemški matematik, * 26. marec 1859, Hildesheim, Hannover, Nemčija, † 18. november 1919, Zürich, Švica.
Poglej Hermann Weyl in Adolf Hurwitz
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Hermann Weyl in Albert Einstein
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Hermann Weyl in Algebra
Altona, Hamburg
Altona je četrt na skrajnem zahodnem delu nemškega mesta Hamburg v pokrajini Schleswig-Holstein na desnem bregu reke Labe.
Poglej Hermann Weyl in Altona, Hamburg
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Hermann Weyl in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Hermann Weyl in Asteroidni pas
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Hermann Weyl in Švica
Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich
Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich, kratica ETH Zürich) je univerza s sedežem v Zürichu, Švica.
Poglej Hermann Weyl in Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich
Bertrand Russell
Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.
Poglej Hermann Weyl in Bertrand Russell
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Hermann Weyl in David Hilbert
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Hermann Weyl in Diferencialna enačba
Dokaz s protislovjem
Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.
Poglej Hermann Weyl in Dokaz s protislovjem
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Hermann Weyl in Doktorat
Edmund Husserl
Edmund Husserl (s polnim imenom Edmund Gustav Albrecht Husserl), nemški filozof, * 8. april 1859, Prostějov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 27. april 1938, Freiburg, Nemčija.
Poglej Hermann Weyl in Edmund Husserl
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Hermann Weyl in Elektrika in magnetizem
Ernst Cassirer
Ernst Cassirer, nemški filozof judovskega rodu, * 28. julij 1874, Breslau, Šlezija (sedaj Poljska), † 13. april 1945, New York, ZDA.
Poglej Hermann Weyl in Ernst Cassirer
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Poglej Hermann Weyl in Erwin Schrödinger
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Hermann Weyl in Evklidska geometrija
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Hermann Weyl in Evklidski prostor
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Hermann Weyl in Felix Christian Klein
Fenomenologija
Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.
Poglej Hermann Weyl in Fenomenologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Hermann Weyl in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Hermann Weyl in Fizik
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju.
Poglej Hermann Weyl in Fourierova transformacija
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Poglej Hermann Weyl in Fourierova vrsta
Fraktal
Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.
Poglej Hermann Weyl in Fraktal
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Hermann Weyl in Göttingen
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Hermann Weyl in Georg Ferdinand Cantor
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Poglej Hermann Weyl in Georg Wilhelm Friedrich Hegel
George Pólya
George Pólya, madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog, * 13. december 1887, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1985, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.
Poglej Hermann Weyl in George Pólya
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Hermann Weyl in Gibanje
Giuseppe Peano
Giuseppe Peano, italijanski matematik in logik, (* 27. avgust 1858, Cuneo, Piemont, Kraljestvo Sardinija, † * 20. april 1932, Torino, Kraljevina Italija. Velja za utemeljitelja matematične logike. Pomembni so njegovi prispevki k aksiomatiki, ti. Peanovi aksiomi, matematični indukciji, teoriji množic, vektorski analizi, diferencialnih enačb in filozofiji matematike.
Poglej Hermann Weyl in Giuseppe Peano
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Hermann Weyl in Grupa
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Hermann Weyl in Hamburg
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Hermann Weyl in Henri Poincaré
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Hermann Weyl in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Poglej Hermann Weyl in Hermann Minkowski
Inštitut za napredni študij
Fuld Hall, glavna inštitutska zgradba, zgrajena leta 1939 Inštitut za napredni študij (okrajšava IAS) v Princetonu, New Jersey, ZDA je zasebno središče za teoretično znanstveno raziskovanje in intelektualno preiskovanje.
Poglej Hermann Weyl in Inštitut za napredni študij
Johann Gottlieb Fichte
Johann Gottlieb Fichte, nemški filozof, * 19. maj 1762, Rammenau, Saška, Nemčija, † 27. januar 1814, Berlin, Nemčija.
Poglej Hermann Weyl in Johann Gottlieb Fichte
Josip Plemelj
Josip Plemelj, slovenski matematik, * 11. december 1873, Grad na Bledu, Slovenija, † 22. maj 1967, Ljubljana.
Poglej Hermann Weyl in Josip Plemelj
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Hermann Weyl in Komutativnost
Kontinuum (teorija množic)
Kontinuum v teoriji množic pomeni realna števila ali pripadajoče kardinalno število, ki ga označujemo s \mathfrak.
Poglej Hermann Weyl in Kontinuum (teorija množic)
Kozmološko načelo
Kozmolóško načêlo je v sodobni fizikalni kozmologiji osnovna predpostavka ali aksiom, po katerem ima vsak opazovalec v poljubnem času in neodvisno od svoje lege enako sliko Vesolja, oziroma na večjih razdaljah je Vesolje homogeno in izotropno.
Poglej Hermann Weyl in Kozmološko načelo
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Hermann Weyl in Kozmologija
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Hermann Weyl in Kurt Gödel
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Hermann Weyl in Logika
Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.
Poglej Hermann Weyl in Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Hermann Weyl in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Hermann Weyl in Lunini kraterji
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Hermann Weyl in Matematična analiza
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Hermann Weyl in Matematična fizika
Matematični dokaz
language.
Poglej Hermann Weyl in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Hermann Weyl in Matematika
Mathematics Genealogy Project
Mathematics Genealogy Project je spletna podatkovna zbirka za akademsko rodoslovje matematikov.
Poglej Hermann Weyl in Mathematics Genealogy Project
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Hermann Weyl in München
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Hermann Weyl in Metafizika
Metrika
Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.
Poglej Hermann Weyl in Metrika
Michael Francis Atiyah
Sir Michael Francis Atiyah, libanonsko-britanski matematik, * 22. april 1929, London, Anglija, † 11. januar 2019.
Poglej Hermann Weyl in Michael Francis Atiyah
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Hermann Weyl in Množica
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Hermann Weyl in Mnogoterost
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Hermann Weyl in Naravoslovje
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Hermann Weyl in Nemčija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Hermann Weyl in Nemško cesarstvo
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Hermann Weyl in Nemci
New Jersey
New Jersey je zvezna država ob srednjem Atlantiku na severovzhodu ZDA.
Poglej Hermann Weyl in New Jersey
Norbert Wiener
Norbert Wiener, ameriški matematik, * 26. november 1894, Columbia, Misuri, ZDA, † 18. marec 1964, Stockholm, Švedska.
Poglej Hermann Weyl in Norbert Wiener
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Poglej Hermann Weyl in Obzornik za matematiko in fiziko
Princeton, New Jersey
Princeton je naselje in občina s statusom mestnega volilnega okraja (borough) v okrožju Mercer ameriške zvezne države New Jersey.
Poglej Hermann Weyl in Princeton, New Jersey
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Hermann Weyl in Prostor
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Hermann Weyl in Racionalno število
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Hermann Weyl in Razsežnost (vektorski prostor)
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Hermann Weyl in Realno število
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Hermann Weyl in Recipročna vrednost
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Hermann Weyl in Riemannova ploskev
Samopodobnost
Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost trikotnika Sierpinskega Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov.
Poglej Hermann Weyl in Samopodobnost
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Hermann Weyl in Simetrija
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Hermann Weyl in Skalarni produkt
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Hermann Weyl in Snov
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Hermann Weyl in Splošna teorija relativnosti
Stefan Banach
Stefan Banach poljski matematik, † 30. marec 1892, Krakov, Velika krakovska vojvodina, Avstro-Ogrska (sedaj Poljska), * 31. avgust 1945, Lvov, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).
Poglej Hermann Weyl in Stefan Banach
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Hermann Weyl in Telo (fizika)
Temelji matematike
Temelji matematike je strokovni izraz, ki se včasih uporablja za nekatere veje matematike, kot so matematična logika, aksiomatična teorija množic, teorija dokazov, teorija modelov in teorija rekurzije.
Poglej Hermann Weyl in Temelji matematike
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Hermann Weyl in Teoretična fizika
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Hermann Weyl in Teorija števil
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Hermann Weyl in Teorija grup
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Hermann Weyl in Točka
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Hermann Weyl in Togo telo
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Hermann Weyl in Topologija
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Hermann Weyl in Udarni krater
Univerza Princeton
Univerza Princeton je zasebna raziskovalna univerza v kraju Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Hermann Weyl in Univerza Princeton
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Hermann Weyl in Univerza v Göttingenu
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Hermann Weyl in Vektorski prostor
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Hermann Weyl in Weylova enačba
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Hermann Weyl in Zürich
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Hermann Weyl in Zgodovina matematike
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Hermann Weyl in Znanost
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Hermann Weyl in 1885
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hermann Weyl in 1955
8. december
8.
Poglej Hermann Weyl in 8. december
9. november
9.
Poglej Hermann Weyl in 9. november
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Göttingenu
Predavatelji na Švicarski državni tehniški visoki šoli Zürich
Predavatelji na Inštitutu za napredni študij
Tuji člani Kraljeve družbe
Prav tako znan kot Hermann Klaus Hugo Weyl.