Kazalo
79 odnosi: Abdus Salam, Antidelec, Antikomutativnost, Čen Ning Franklin Jang, Baza (linearna algebra), Cliffordova algebra, Clyde Lorrain Cowan, Diracov fermion, Električni naboj, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno polje, Elektronski nevtrino, Enotska matrika, Fermion, Fizika, Fotonski kristal, Frederick Reines, Gibalna količina, Hermann Weyl, Hitrost svetlobe, Izomorfizem, Kiralnost (fizika), Kompleksno število, Konjugirano transponirana matrika, Koordinatni sistem, Kovariantnost in kontravariantnost, Kršitev simetrije CP, Krožnica, Kvantna teorija polja, Kvazidelec, Lastna vrednost, Lepton, Lev Davidovič Landau, Lorentzeva transformacija, Majoranov fermion, Masa, Material, Matrika, Maxwellove enačbe, Množica, Mnogoterost, Murray Gell-Mann, Nevtrino, Nič, Nuovo Cimento, Osnovni delec, Parnost (fizika), Paul Adrien Maurice Dirac, Paulijeva matrika, Paulijevo izključitveno načelo, ... Razširi indeks (29 več) »
Abdus Salam
Salam (levo) Abdus Salam, pakistanski fizik, * 29. januar 1926, Džang, Pundžab, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. november 1996, Oxford, Anglija.
Poglej Weylova enačba in Abdus Salam
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Weylova enačba in Antidelec
Antikomutativnost
Ántikomutatívnost je v matematiki posebna značilnost nekaterih nekomutativnih matematičnih operacij.
Poglej Weylova enačba in Antikomutativnost
Čen Ning Franklin Jang
Čen Ning Franklin Jang (kitajščina; 楊振寧; pinjin: Yáng Zhènníng), kitajsko-ameriški fizik, * 22. september 1922, Hefej, provinca Anhui, Kitajska.
Poglej Weylova enačba in Čen Ning Franklin Jang
Baza (linearna algebra)
Baza je v matematiki po definiciji vsaka podmnožica B vektorskega prostora V, če lahko vsak vektor v iz V zapišemo v obliki v.
Poglej Weylova enačba in Baza (linearna algebra)
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej Weylova enačba in Cliffordova algebra
Clyde Lorrain Cowan
Clyde Lorrain Cowan mlajši, ameriški častnik in fizik, * 6. december 1919, Detroit, Michigan, ZDA, † 24. maj 1974, Bethesda, Maryland, ZDA.
Poglej Weylova enačba in Clyde Lorrain Cowan
Diracov fermion
Diracov fermion je fermion, ki ni sam sebi antidelec.
Poglej Weylova enačba in Diracov fermion
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Weylova enačba in Električni naboj
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Weylova enačba in Elektrika in magnetizem
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Weylova enačba in Elektromagnetno polje
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Weylova enačba in Elektronski nevtrino
Enotska matrika
Enotska matrika v linearni algebri pomeni kvadratno matriko, ki je enota za dvočleno aritmetično operacijo množenja matrik, se pravi, da množenje katerekoli matrike A z njo, z leve ali desne, vrne isto matriko A. i-ti stolpec enotske matrike je enotski vektor ei.
Poglej Weylova enačba in Enotska matrika
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Weylova enačba in Fermion
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Weylova enačba in Fizika
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Poglej Weylova enačba in Fotonski kristal
Frederick Reines
Frederick Reines, ameriški fizik, * 16. marec 1918, † 26. avgust 1998.
Poglej Weylova enačba in Frederick Reines
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Weylova enačba in Gibalna količina
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Weylova enačba in Hermann Weyl
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Weylova enačba in Hitrost svetlobe
Izomorfizem
Izomorfizem (iz grščine: isos - enak in: morfe - oblika) je bijektivna preslikava f \, med dvema matematičnima strukturama za katero je značilno, da sta f \, in obratna vrednost f^ \, homomorfizma.
Poglej Weylova enačba in Izomorfizem
Kiralnost (fizika)
Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.
Poglej Weylova enačba in Kiralnost (fizika)
Kompleksno število
1.
Poglej Weylova enačba in Kompleksno število
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Poglej Weylova enačba in Konjugirano transponirana matrika
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Weylova enačba in Koordinatni sistem
Kovariantnost in kontravariantnost
Kovariantnost in kontravariantnost sta v multilinearni algebri in tenzorski analizi pojma, ki opisujeta kako se geometrijske in fizikalne količine spreminjajo ob spremembi baze koordinatnega sistema.
Poglej Weylova enačba in Kovariantnost in kontravariantnost
Kršitev simetrije CP
Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.
Poglej Weylova enačba in Kršitev simetrije CP
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Weylova enačba in Krožnica
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Weylova enačba in Kvantna teorija polja
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Poglej Weylova enačba in Kvazidelec
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Weylova enačba in Lastna vrednost
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Weylova enačba in Lepton
Lev Davidovič Landau
Lev Davidovič Landau, ruski fizik, Baku, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), * 22. januar (9. januar, ruski koledar) 1908, † 1. april 1968, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Weylova enačba in Lev Davidovič Landau
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Weylova enačba in Lorentzeva transformacija
Majoranov fermion
Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.
Poglej Weylova enačba in Majoranov fermion
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Weylova enačba in Masa
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Poglej Weylova enačba in Material
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Weylova enačba in Matrika
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Weylova enačba in Maxwellove enačbe
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Weylova enačba in Množica
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Weylova enačba in Mnogoterost
Murray Gell-Mann
Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.
Poglej Weylova enačba in Murray Gell-Mann
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Weylova enačba in Nevtrino
Nič
Nič je ime (glavni števnik) za število 0.
Poglej Weylova enačba in Nič
Nuovo Cimento
Nuovo Cimento je niz fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Weylova enačba in Nuovo Cimento
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Weylova enačba in Osnovni delec
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Weylova enačba in Parnost (fizika)
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Poglej Weylova enačba in Paul Adrien Maurice Dirac
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Poglej Weylova enačba in Paulijeva matrika
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Weylova enačba in Paulijevo izključitveno načelo
Physical Review
Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.
Poglej Weylova enačba in Physical Review
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Poglej Weylova enačba in Prostor Minkowskega
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Weylova enačba in Prostor-čas
Prostostna stopnja (mehanika)
Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.
Poglej Weylova enačba in Prostostna stopnja (mehanika)
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Weylova enačba in Razpad beta
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Weylova enačba in Realno število
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Weylova enačba in Richard Phillips Feynman
Robert Eugene Marshak
Robert Eugene Marshak, ameriški fizik, * 11. oktober 1916, Bronx, New York, ZDA, † 23. december 1992, Cancún, Mehika.
Poglej Weylova enačba in Robert Eugene Marshak
Simetrija C
Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.
Poglej Weylova enačba in Simetrija C
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Weylova enačba in Skalar
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Weylova enačba in Spin
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Poglej Weylova enačba in Spinor
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Weylova enačba in Splošna teorija relativnosti
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Weylova enačba in Standardni model
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.
Poglej Weylova enačba in Tehnološki inštitut Massachusettsa
The Road to Reality
The Road to Reality: A Complete Guide to the Laws of the Universe (Pot do realnosti: Popolni vodič do zakonov Vesolja) je knjiga o moderni fiziki, ki jo je napisal britanski matematični fizik Roger Penrose leta 2004.
Poglej Weylova enačba in The Road to Reality
Transponirana matrika
Transponirana matrika (oznaka A^\mathrm\,, včasih tudi ^\!A) je matrika, ki nastane iz matrike A \, pri eni izmed naslednjih enakovrednih operacij.
Poglej Weylova enačba in Transponirana matrika
Tsungdao Lee
Tsungdao Lee (kitajščina: 李政道, pinjin: Lǐ Zhèngdào), kitajsko-ameriški fizik, * 24. november 1926, Šanghaj, Kitajska.
Poglej Weylova enačba in Tsungdao Lee
Univerza na Reki
Univerza na Reki (izvirno) je univerza na Hrvaškem.
Poglej Weylova enačba in Univerza na Reki
Univerza Princeton
Univerza Princeton je zasebna raziskovalna univerza v kraju Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Weylova enačba in Univerza Princeton
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Weylova enačba in Valovna enačba
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Weylova enačba in Valovna funkcija
Valovni vektor
Valóvni véktor (oznaka k) je ena od količin, s katero se opredeli potujoče valovanje.
Poglej Weylova enačba in Valovni vektor
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Weylova enačba in Vektor (matematika)
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Weylova enačba in Vektorski prostor
Vijačnost
Vijačnost (oznaka h \) je v fiziki delcev projekcija spina (\vec S \) na smer gibalne količine (\hat p \).
Poglej Weylova enačba in Vijačnost
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Weylova enačba in Vrtenje
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Weylova enačba in Wolfgang Ernst Pauli
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Poglej Weylova enačba in Zeitschrift für Physik
Prav tako znan kot Weylov fermion, Weylov spinor.