Kazalo
34 odnosi: Dielektričnost, Dielektrik, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Foton, Infrardeče valovanje, Integrirano vezje, John William Strutt Rayleigh, Koloid, Kovina, Kristal, Leča (optika), Lomni količnik, Metulji, Mikrometer, Mikrovalovi, Modra, Nanometer, Nanostruktura, Opal, Optično vlakno, Optika, Periodična funkcija, Polprevodnik, Silicij, Sipanje, Snov, Valovna dolžina, Vidni spekter, Zrcalo, 1887, 1987, 1991, 1998.
- Fizika kondenzirane snovi
- Fotonika
- Metamateriali
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Fotonski kristal in Dielektričnost
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).
Poglej Fotonski kristal in Dielektrik
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Fotonski kristal in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Fotonski kristal in Elektron
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Fotonski kristal in Foton
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Fotonski kristal in Infrardeče valovanje
Integrirano vezje
Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.
Poglej Fotonski kristal in Integrirano vezje
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Poglej Fotonski kristal in John William Strutt Rayleigh
Koloid
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.
Poglej Fotonski kristal in Koloid
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Fotonski kristal in Kovina
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Fotonski kristal in Kristal
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Fotonski kristal in Leča (optika)
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Fotonski kristal in Lomni količnik
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Fotonski kristal in Metulji
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Fotonski kristal in Mikrometer
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Poglej Fotonski kristal in Mikrovalovi
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Fotonski kristal in Modra
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Fotonski kristal in Nanometer
Nanostruktura
AFM na desni. Slika iz Strong.Strong (2004). Nánostruktúra je objekt vmesne velikosti med molekulskimi in mikroskopskimi (velikosti mikrometra) strukturami.
Poglej Fotonski kristal in Nanostruktura
Opal
Opal je poldragi kamen, amorfna oblika kremenice, ki vsebuje različne količine vode.
Poglej Fotonski kristal in Opal
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Fotonski kristal in Optično vlakno
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Fotonski kristal in Optika
Periodična funkcija
Ilustracija periodične funkcije s periodo P. Periodična funkcija je funkcija v matematiki, katere vrednosti se periodično ponavljajo.
Poglej Fotonski kristal in Periodična funkcija
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Fotonski kristal in Polprevodnik
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Fotonski kristal in Silicij
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Fotonski kristal in Sipanje
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Fotonski kristal in Snov
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Fotonski kristal in Valovna dolžina
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Fotonski kristal in Vidni spekter
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Fotonski kristal in Zrcalo
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Fotonski kristal in 1887
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Fotonski kristal in 1987
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Fotonski kristal in 1991
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Fotonski kristal in 1998