Kazalo
19 odnosi: Albedo, Anticiklon, Apveling, Atlantski ocean, Žiroskop, Centripetalna sila, Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot, Foucaultovo nihalo, Gaspard-Gustave Coriolis, Gibanje Zemlje, Lagrangeeva točka, Machovo načelo, Morje, Nepravilni satelit, Oceanski tok, Reka, Seznam fizikalnih vsebin, Vztrajnostna sila, Zemeljsko površje.
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Coriolisova sila in Albedo
Anticiklon
Anticiklon je večje območje visokega zračnega tlaka.
Poglej Coriolisova sila in Anticiklon
Apveling
Apveling Apveling je proces, v katerem se globoke, hladne plasti morske vode dvigajo proti površini.
Poglej Coriolisova sila in Apveling
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Coriolisova sila in Atlantski ocean
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Coriolisova sila in Žiroskop
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Poglej Coriolisova sila in Centripetalna sila
Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot
Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot (tudi Christophorus Henricus Diedericus Buys Ballot), nizozemski kemik in meteorolog, * 10. oktober 1817, Kloetinge, Nizozemska, † 3. februar 1890, Utrecht.
Poglej Coriolisova sila in Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot
Foucaultovo nihalo
Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.
Poglej Coriolisova sila in Foucaultovo nihalo
Gaspard-Gustave Coriolis
Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.
Poglej Coriolisova sila in Gaspard-Gustave Coriolis
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Coriolisova sila in Gibanje Zemlje
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Coriolisova sila in Lagrangeeva točka
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Poglej Coriolisova sila in Machovo načelo
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Coriolisova sila in Morje
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Coriolisova sila in Nepravilni satelit
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Poglej Coriolisova sila in Oceanski tok
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Coriolisova sila in Reka
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Coriolisova sila in Seznam fizikalnih vsebin
Vztrajnostna sila
Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.
Poglej Coriolisova sila in Vztrajnostna sila
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Coriolisova sila in Zemeljsko površje
Prav tako znan kot Coriolijeva sila.