Odpri v Google MapsKazalo
32 odnosi: Apsida, Arhitekt, Cerkev (zgradba), Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano, Cerkvena ladja, Družina Visconti, Francija, Freska, Giovanni Cristoforo Romano, Gotska arhitektura, Grenoble, Guercino, Italija, Kartuzijani, Križni hodnik, Latinski križ, Lombardija, Ludovico Sforza, Marmor, Milano, Milanska stolnica, Obok, Pavia, Perugino, Pilaster, Prezbiterij, Refektorij, Relief (umetnost), Samostan, Stolnica v Monzi, Transept, Vitraj.
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Certosa di Pavia in Apsida
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Certosa di Pavia in Arhitekt
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Certosa di Pavia in Cerkev (zgradba)
Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano
Cerkev Santa Maria delle Grazie (Sveta Marija milostna) je cerkev in dominikanski samostan v Milanu, severni Italiji.
Poglej Certosa di Pavia in Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Poglej Certosa di Pavia in Cerkvena ladja
Družina Visconti
Visconti je priimek dveh pomembnih italijanskih plemiških rodbin iz srednjega veka.
Poglej Certosa di Pavia in Družina Visconti
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Certosa di Pavia in Francija
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Certosa di Pavia in Freska
Giovanni Cristoforo Romano
Grobnica Giana Galeazza Viscontija Giovanni Cristoforo (tudi Giancristoforo) Romano, italijanski kipar in medaljer, * 1456, Rim, † 1512.
Poglej Certosa di Pavia in Giovanni Cristoforo Romano
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Certosa di Pavia in Gotska arhitektura
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Certosa di Pavia in Grenoble
Guercino
Giovanni Francesco Barbieri (8. februar 1591 - 22. december 1666), najbolj znan kot Guercino ali Il Guercino, je bil italijanski baročni slikar in risar iz regije Emilija in aktiven v Rimu in Bologni.
Poglej Certosa di Pavia in Guercino
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Certosa di Pavia in Italija
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Poglej Certosa di Pavia in Kartuzijani
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Certosa di Pavia in Križni hodnik
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Certosa di Pavia in Latinski križ
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Certosa di Pavia in Lombardija
Ludovico Sforza
Ludovico Maria Sforza (znan tudi kot Ludovico il Moro, 27. julij 1452 - 27. maj 1508), je bil Milanski vojvoda od 1494 do 1499, po smrti svojega nečaka Gian Galeazzo Sforza.
Poglej Certosa di Pavia in Ludovico Sforza
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Certosa di Pavia in Marmor
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Certosa di Pavia in Milano
Milanska stolnica
Milanska stolnica (italijansko: Duomo di Milano; lombardsko: Domm de Milan) je katedrala v Milanu, Italija.
Poglej Certosa di Pavia in Milanska stolnica
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Certosa di Pavia in Obok
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Certosa di Pavia in Pavia
Perugino
Pietro Perugino, rojen kot Pietro Vannucci, * ok.
Poglej Certosa di Pavia in Perugino
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Certosa di Pavia in Pilaster
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Certosa di Pavia in Prezbiterij
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Certosa di Pavia in Refektorij
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Certosa di Pavia in Relief (umetnost)
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Certosa di Pavia in Samostan
Stolnica v Monzi
Stolnica v Monzi (italijansko Duomo di Monza), je glavna verska stavba Monzi posvečena sv Janezu Krstniku, ki je bila zgrajena med štirinajstim in sedemnajstim stoletjem in se nahaja v istoimenskem mestu Lombardiji, v bližini Milana, v severni Italiji.
Poglej Certosa di Pavia in Stolnica v Monzi
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Certosa di Pavia in Transept
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Certosa di Pavia in Vitraj