Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Renesansa in Renesančna arhitektura v Italiji
Renesansa in Renesančna arhitektura v Italiji še 50 stvari v skupni (v Unijapedija): Albrecht Dürer, Antonio da Sangallo mlajši, Arhitektura, Arhitrav, Arkada, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bazilika sv. Andreja, Mantova, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Beneška republika, Benetke, Budim, Donato Bramante, Erwin Panofsky, Fasetna palača, Filippo Brunelleschi, Firenška stolnica, Firence, Franc I. Francoski, Genova, Gotska arhitektura, Humanizem, Inigo Jones, Ivan III. Vasiljevič, Kapitel, Konstanški koncil, Leon Battista Alberti, Leonardo da Vinci, Lok (arhitektura), Mantova, Matija Korvin, ..., Medičejci, Michelangelo Buonarroti, Milano, Moskovski kremelj, Neapeljsko kraljestvo, Obok, Ogredje (arhitektura), Papeška država, Perspektiva (likovna umetnost), Pilaster, Potres, Protireformacija, Quattrocento, Raffaello Santi, Renesansa, Rim, Slikarstvo, Steber, Vitruvij, Zgodovinar. Razširi indeks (20 več) »
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Albrecht Dürer in Renesansa · Albrecht Dürer in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Antonio da Sangallo mlajši
Apostolske palače, ki je bil glavni projekt Bramanteja v času Sangallovega vajeništva. Cerkev Santa Maria di Loreto v bližini Trajanove tržnice v Rimu. Villa Farnese v Capraroli; prvotno zasnovo sta ustvarila Sangallo in Baldassare Peruzzi. San Giovanni dei Fiorentini; Sangallo je bil odgovoren za postavitev temeljenje v Tiberi. Pogled na vodnjak svetega Patrika v Orvietu. Antonio da Sangallo mlajši (rojen kot Antonio Cordiani), italijanski renesančni arhitekt, * 12. april 1484, Firence, † 3. avgust 1546, Terni, znan tudi kot Antonio da San Gallo, ki je deloval predvsem v Rimu in Papeških državah.
Antonio da Sangallo mlajši in Renesansa · Antonio da Sangallo mlajši in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Arhitektura in Renesansa · Arhitektura in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Arhitrav
Arhitrav na levi strani portala v fasadi bazilike Sant'Ambrogio v Milanu, Italija Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija Arhitrav ali epistil (grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad vrsto kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino.
Arhitrav in Renesansa · Arhitrav in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Arkada in Renesansa · Arkada in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence in Renesansa · Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Bazilika sv. Andreja, Mantova
Bazilika svetega Andreja (italijansko Basilica di Sant'Andrea) je rimskokatoliška sostolnica in manjša bazilika v Mantovi v Lombardiji (Italija).
Bazilika sv. Andreja, Mantova in Renesansa · Bazilika sv. Andreja, Mantova in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Bazilika sv. Petra, Vatikan in Renesansa · Bazilika sv. Petra, Vatikan in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Renesansa · Beneška republika in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Benetke in Renesansa · Benetke in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Budim in Renesansa · Budim in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Donato Bramante
Donato Bramante (1444 - 11. marec 1514) je italijanski arhitekt, ki je predstavil renesančno arhitekturo v Milanu in slog visoke renesanse v Rimu, kjer je bil njegov načrt za baziliko svetega Petra podlaga za načrtovanje Michelangelovega dokončanja.
Donato Bramante in Renesansa · Donato Bramante in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Erwin Panofsky
Erwin Panofsky (30. marec 1892, Hannover - 14. marec 1968 v Princetonu, New Jersey) je bil nemško-judovski umetnostni zgodovinar, katerega akademska kariera se je po vzponu nacističnega režima večinoma nadaljevana v ZDA.
Erwin Panofsky in Renesansa · Erwin Panofsky in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Fasetna palača
Fasetna palača (rusko Грановитая палата, Granovitaja palata) je stavba v Moskovskem kremlju v Rusiji, v kateri je bila glavna banketna sprejemna dvorana moskovskih knezov in kasneje carjev.
Fasetna palača in Renesansa · Fasetna palača in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Filippo Brunelleschi
Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.
Filippo Brunelleschi in Renesansa · Filippo Brunelleschi in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Firenška stolnica in Renesansa · Firenška stolnica in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Firence in Renesansa · Firence in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.
Franc I. Francoski in Renesansa · Franc I. Francoski in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Genova in Renesansa · Genova in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Gotska arhitektura in Renesansa · Gotska arhitektura in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Humanizem in Renesansa · Humanizem in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Inigo Jones
Inigo Jones, angleški arhitekt, * 15. julij 1573, London, † 21. junij 1652, London.
Inigo Jones in Renesansa · Inigo Jones in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Ivan III. Vasiljevič in Renesansa · Ivan III. Vasiljevič in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Kapitel in Renesansa · Kapitel in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Konstanški koncil in Renesansa · Konstanški koncil in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Leon Battista Alberti
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Leon Battista Alberti in Renesansa · Leon Battista Alberti in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Leonardo da Vinci in Renesansa · Leonardo da Vinci in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Lok (arhitektura) in Renesansa · Lok (arhitektura) in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Mantova in Renesansa · Mantova in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Matija Korvin in Renesansa · Matija Korvin in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Medičejci in Renesansa · Medičejci in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Michelangelo Buonarroti in Renesansa · Michelangelo Buonarroti in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Milano in Renesansa · Milano in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Moskovski kremelj in Renesansa · Moskovski kremelj in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Neapeljsko kraljestvo in Renesansa · Neapeljsko kraljestvo in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Obok in Renesansa · Obok in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Ogredje (arhitektura) in Renesansa · Ogredje (arhitektura) in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Papeška država in Renesansa · Papeška država in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir). Dve najbolj značilni značilnosti perspektive sta, da so predmeti manjši, ko se njihova razdalja od opazovalca povečuje; in da so podvrženi skrajšanju, kar pomeni, da so razsežnosti objekta vzdolž vidnega polja krajše od njenih razsežnosti po vidnem polju. Italijanski renesančni slikarji in arhitekti, med njimi Filippo Brunelleschi, Masaccio, Paolo Uccello, Piero della Francesca in Luca Pacioli so proučevali linearno perspektivo, pisali razprave o njej in jo vključevali v svoja umetniška dela, s čimer so prispevali k matematiki umetnosti. Zgodovinski načini prikazovanja perspektive v umetnosti so.
Perspektiva (likovna umetnost) in Renesansa · Perspektiva (likovna umetnost) in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Pilaster in Renesansa · Pilaster in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Potres in Renesansa · Potres in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Protireformacija in Renesansa · Protireformacija in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Quattrocento
Sandro Botticelli, ''Oznanjenje'', 1489/1490 velja za tipično sliko quattrocenta Kulturni in umetniški dogodki v Italiji v obdobju 1400 do 1499 se skupaj imenujejo quattrocento (italijansko) iz italijanske besede za številko 400, nato pa iz millequattrocento, ki je italijansko za leto 1400.
Quattrocento in Renesansa · Quattrocento in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6. april 1520, Rim.
Raffaello Santi in Renesansa · Raffaello Santi in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Renesansa in Renesansa · Renesansa in Renesančna arhitektura v Italiji ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Renesansa in Rim · Renesančna arhitektura v Italiji in Rim ·
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Renesansa in Slikarstvo · Renesančna arhitektura v Italiji in Slikarstvo ·
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Renesansa in Steber · Renesančna arhitektura v Italiji in Steber ·
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Renesansa in Vitruvij · Renesančna arhitektura v Italiji in Vitruvij ·
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Renesansa in Zgodovinar · Renesančna arhitektura v Italiji in Zgodovinar ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Renesansa in Renesančna arhitektura v Italiji imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Renesansa in Renesančna arhitektura v Italiji
Primerjava med Renesansa in Renesančna arhitektura v Italiji
Renesansa 233 odnose, medtem ko je Renesančna arhitektura v Italiji 214. Saj imajo skupno 50, indeks Jaccard je 11.19% = 50 / (233 + 214).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Renesansa in Renesančna arhitektura v Italiji. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
