Hitreje kot brskalnik!
16 odnosi: Aleksander III. Ruski, Bitka pri Poltavi, Italijanska renesansa, Ivan III. Vasiljevič, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Kazanski kanat, Moskovska velika kneževina, Moskovski kremelj, Moskva, Perejaslavski sporazum, Peter Veliki, Rusija, Ruska pravoslavna cerkev, Teremska palača, Velika Kremeljska palača, Velika severna vojna.
Aleksander III. Ruski
Aleksander III.
Novo!!: Fasetna palača in Aleksander III. Ruski · Poglej več »
Bitka pri Poltavi
Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.
Novo!!: Fasetna palača in Bitka pri Poltavi · Poglej več »
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Novo!!: Fasetna palača in Italijanska renesansa · Poglej več »
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Novo!!: Fasetna palača in Ivan III. Vasiljevič · Poglej več »
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Novo!!: Fasetna palača in Ivan IV. Vasiljevič Grozni · Poglej več »
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Novo!!: Fasetna palača in Kazanski kanat · Poglej več »
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Novo!!: Fasetna palača in Moskovska velika kneževina · Poglej več »
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Novo!!: Fasetna palača in Moskovski kremelj · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Fasetna palača in Moskva · Poglej več »
Perejaslavski sporazum
Perejaslavski zbor (ukrajinsko Перея́славська рáда, Pereyáslavs’ka ráda, rusko Переясла́вская рáда Perejaslávskaja ráda) je bil uradno srečanje predstavnikov Ruskega carstva in zaporoških kozakov.
Novo!!: Fasetna palača in Perejaslavski sporazum · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Fasetna palača in Peter Veliki · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Fasetna palača in Rusija · Poglej več »
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Novo!!: Fasetna palača in Ruska pravoslavna cerkev · Poglej več »
Teremska palača
Teremska palača (rusko Теремной дворец, Teremnoj dvorec) je zgodovinska zgradba v Moskovskem kremlju v Rusiji, ki je bila v 17.
Novo!!: Fasetna palača in Teremska palača · Poglej več »
Velika Kremeljska palača
Pogled z Velikega kamnitega mostu na Kremeljsko palačo Pogled z nasprotnega brega reke Moskve Velika kremeljska palača (rusko Большой Кремлёвский дворец, Bolšoj Kremljovski dvorec) v osrčju ruske prestolnice Moskve predstavlja pomemben del arhitekturnega ansambla Moskovskega kremlja, saj je sestavljen iz več stavb različnih slogov, ki so nastajale od 15.
Novo!!: Fasetna palača in Velika Kremeljska palača · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Fasetna palača in Velika severna vojna · Poglej več »
