Kazalo
34 odnosi: Apostolska palača, Arhitekt, Dorski slog, Federico II. Gonzaga, Franc I. Francoski, Giorgio Vasari, Graviranje, Italijani, Jonski slog, Kapitel, Klasična arhitektura, Louvre, Manierizem, Mantova, Ogredje (arhitektura), Palača Te, Papež Klemen VII., Pilaster, Rafaelove stance, Raffaello Santi, Rim, Rustika, Sklepnik, Slikar, Steber, Stolnica sv. Petra, Mantova, Tapiserija, Triglif, Villa Farnesina, Vojvodska palača, Mantova, William Shakespeare, 1. november, 1499, 1546.
- Italijanski arhitekti v 16. stoletju
- Italijanski rimokatoličani
- Italijanski slikarji v 16. stoletju
- Rojeni v 1490. letih
- Umrli leta 1546
Apostolska palača
Apostolska palača (latinsko Palatium Apostolicum; italijansko Palazzo Apostolico) je uradna rezidenca papeža, poglavarja katoliške cerkve, v Vatikanu.
Poglej Giulio Romano in Apostolska palača
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Giulio Romano in Arhitekt
Dorski slog
timpanon, '''2.''' akroterij, '''3.''' venčna sima (gejzon), '''4.''' krona, '''5.''' mutul, '''7.''' friz, '''8.''' triglif, '''9.''' metopa, '''10.''' regula, '''11.''' kaplje (gute), '''12.''' tenija, '''13.''' arhitrav, '''14.''' kapitel, '''15.''' abak, '''16.''' ehin, '''17.''' deblo, '''18.''' kanelura, '''19.''' stilobat Najbolj znano grško dorsko svetišče je Partenon na atenski akropoli iz 5.
Poglej Giulio Romano in Dorski slog
Federico II. Gonzaga
Federico II.
Poglej Giulio Romano in Federico II. Gonzaga
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Giulio Romano in Franc I. Francoski
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Giulio Romano in Giorgio Vasari
Graviranje
Graviranje je praksa vrezovanja motiva na trdo, navadno ravno površino z rezanjem utorov z rezilom.
Poglej Giulio Romano in Graviranje
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Giulio Romano in Italijani
Jonski slog
Jonski slog ali jonski red je eden od treh slogov klasične arhitekture.
Poglej Giulio Romano in Jonski slog
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Giulio Romano in Kapitel
Klasična arhitektura
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.
Poglej Giulio Romano in Klasična arhitektura
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Giulio Romano in Louvre
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Giulio Romano in Manierizem
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Giulio Romano in Mantova
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Poglej Giulio Romano in Ogredje (arhitektura)
Palača Te
Palača Te, tudi Tejetska palača (italijansko Palazzo Te) stoji v predmestju Mantove v Italiji.
Poglej Giulio Romano in Palača Te
Papež Klemen VII.
Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.
Poglej Giulio Romano in Papež Klemen VII.
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Giulio Romano in Pilaster
Rafaelove stance
Štiri Rafaelove stanze tvorijo niz sprejemnih prostorov, ki so zdaj del Vatikanskih muzejev v Vatikanu.
Poglej Giulio Romano in Rafaelove stance
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Giulio Romano in Raffaello Santi
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Giulio Romano in Rim
Rustika
Dva različna sloga rustike v Palazzo Medici-Riccardi v Firencah; z gladko oblogo zgoraj in grobo obrnjeno spodaj. V klasični arhitekturi je rustika vrsta zidarske tehnike v kamnu, ki vidnim površinam daje izgled kontrasten teksturi z gladko zaključenimi površinami, iz pravokotnih kamnitih blokov imenovanih klesanec.
Poglej Giulio Romano in Rustika
Sklepnik
Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, oblikovan tudi kot glavič.
Poglej Giulio Romano in Sklepnik
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Giulio Romano in Slikar
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Giulio Romano in Steber
Stolnica sv. Petra, Mantova
Stolnica v Mantovi ali Stolnica svetega Petra apostola (italijansko Cattedrale di San Pietro apostololo; Duomo di Mantova) je rimskokatoliška stolnica v Mantovi v Lombardiji v severni Italiji, posvečena svetemu Petru.
Poglej Giulio Romano in Stolnica sv. Petra, Mantova
Tapiserija
Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.
Poglej Giulio Romano in Tapiserija
Triglif
Triglif' nad stebrom v rimskem dorskem redu, gledališče Marcellus Triglif je arhitekturni izraz za vertikalni rebrasti ploščat element v dorskem frizu, tako imenovan zaradi kotnih kanalov v njih, pri čemer sta dva popolna in en razdeljen, dva poševno odrezana pod kotom ali hemiglif se računata kot eno.
Poglej Giulio Romano in Triglif
Villa Farnesina
Južna fasada Vile Farnesina Villa Farnesina je renesančna primestna vila na ulici Via della Lungara v okrožju Trastevere v Rimu v osrednji Italiji.
Poglej Giulio Romano in Villa Farnesina
Vojvodska palača, Mantova
Vojvodska palača (italijansko Palazzo Ducale di Mantova) ali Kraljeva palača (Reggia di Gonzaga) je skupina stavb v Mantovi v Lombardiji v severni Italiji.
Poglej Giulio Romano in Vojvodska palača, Mantova
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Giulio Romano in William Shakespeare
1. november
1.
Poglej Giulio Romano in 1. november
1499
1499 (MCDXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Giulio Romano in 1499
1546
1546 (MDXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Giulio Romano in 1546