Podobnosti med Boleslav III. Poljski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Boleslav III. Poljski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Šlezija, Baltsko morje, Boleslav IV. Kodravi, Gniezno, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Kazimir II. Poljski, Kijevska Rusija, Krakov, Lotar Supplinburški, Mješko III. Stari, Odra, Ogrska, Pjasti, Poljska, Pomorjansko, Sandomierz, Sveto rimsko cesarstvo, Szczecin, Velikopoljska, Vladislav I. Poljski, Vroclav.
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Boleslav III. Poljski · Šlezija in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Baltsko morje in Boleslav III. Poljski · Baltsko morje in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Boleslav IV. Kodravi
Boleslav IV.
Boleslav III. Poljski in Boleslav IV. Kodravi · Boleslav IV. Kodravi in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Boleslav III. Poljski in Gniezno · Gniezno in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Boleslav III. Poljski in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Boleslav III. Poljski in Henrik V. Nemški · Henrik V. Nemški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Kazimir II. Poljski
Kazimir II.
Boleslav III. Poljski in Kazimir II. Poljski · Kazimir II. Poljski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Boleslav III. Poljski in Kijevska Rusija · Kijevska Rusija in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Boleslav III. Poljski in Krakov · Krakov in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Boleslav III. Poljski in Lotar Supplinburški · Lotar Supplinburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Mješko III. Stari
Mješko III.
Boleslav III. Poljski in Mješko III. Stari · Mješko III. Stari in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Boleslav III. Poljski in Odra · Odra in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Boleslav III. Poljski in Ogrska · Ogrska in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Boleslav III. Poljski in Pjasti · Pjasti in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Boleslav III. Poljski in Poljska · Poljska in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Boleslav III. Poljski in Pomorjansko · Pomorjansko in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Sandomierz
Sandomierz (izg., latinsko Sandomiria) je zgodovinsko mesto v Svetokriškem vojvodstvu v jugovzhodni Poljski s 23.863 prebivalci (2017).
Boleslav III. Poljski in Sandomierz · Sandomierz in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Boleslav III. Poljski in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Boleslav III. Poljski in Szczecin · Szczecin in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Boleslav III. Poljski in Velikopoljska · Velikopoljska in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Vladislav I. Poljski
Vladislav I. Poljski ali Vladislav Łokietek, poljski kralj, * ~1261, †2. marec 1333, Krakov.
Boleslav III. Poljski in Vladislav I. Poljski · Vladislav I. Poljski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Boleslav III. Poljski in Vroclav · Vroclav in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Boleslav III. Poljski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Boleslav III. Poljski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Primerjava med Boleslav III. Poljski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Boleslav III. Poljski 44 odnose, medtem ko je Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov 93. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 16.06% = 22 / (44 + 93).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Boleslav III. Poljski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: