Kazalo
66 odnosi: Aleksej I. Komnen, Avtor, Šibenik, Škofija, Štefan II. (hrvaški kralj), Baška plošča, Bazilika, Béla I. Ogrski, Beneška republika, Biskupija, Bizantinsko cesarstvo, Cerkev (organizacija), Dalmacija, Desetina, Donava, Drač, Drava, Epitaf, Glagolica, Gvozd, Helena Lepa, Hrvaščina, Hrvaška, Istra, Jeruzalem, Knin, Koroška (vojvodina), Kralj, Kranjska, Krk, Krona, Kvarner, Ladislav I. Ogrski, Latinščina, Legat, Mavzolej, Menih, Normani, Ogrska, Osor, Papež, Papež Gregor VII., Pečenegi, Peter Krešimir IV., Rab, Samostan, Seldžuki, Seznam bizantinskih cesarjev, Slavonija, Slovenščina, ... Razširi indeks (16 več) »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Aleksej I. Komnen
Avtor
Avtor je oseba, ki je izvorno napisala ali izdelala določeno delo in ga ni le prepisala ali razmnožila.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Avtor
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Šibenik
Škofija
Škofija je večja upravna enota v krščanski Cerkvi, na čelu katere je škof.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Škofija
Štefan II. (hrvaški kralj)
Štefan II (hrvaško Stjepan II.), hrvaški kralj, * ?, † 1091.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Štefan II. (hrvaški kralj)
Baška plošča
Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Baška plošča
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Bazilika
Béla I. Ogrski
Béla I. (I.; Belo I.), ogrski kralj (1060-1063), * ca.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Béla I. Ogrski
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Beneška republika
Biskupija
Biskupija je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Biskupija Šibeniško-kninske županije.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Biskupija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Bizantinsko cesarstvo
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Cerkev (organizacija)
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Dalmacija
Desetina
Kmet predaja desetino zemljiškemu gospodu Desetina (francosko dîme, nemško Zehnt, angleško tithe) je izraz, ki v najširšem pomenu označuje moralno ali zakonsko obveznost posameznika ali gospodinjstva da deseti del svoje žetve ali prihodkov (denarja) v določenem obdobju preda določeni cerkveni (tempelj, cerkev) ali posvetni instituciji (kralj, najemodajalec, država) v smislu njenega financiranja ali vzdrževanja.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Desetina
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Donava
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Drač
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Drava
Epitaf
Primer epitafa Epitaf (izraz v stari grščini pomeni "na nagrobnem kamnu (spomeniku)") je nagrobnik, nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Epitaf
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Glagolica
Gvozd
Gvozd je ime več naselij.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Gvozd
Helena Lepa
Helena Lepa (hrvaško Jelena Lijepa, madžarsko Ilona), hrvaška kraljica, žena Dimitrija Zvonimirja, * ?, † verjetno okoli 1091.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Helena Lepa
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Hrvaška
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Istra
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Jeruzalem
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Knin
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Koroška (vojvodina)
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Kralj
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Kranjska
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Krk
Krona
Krona ima več pomenov.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Krona
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Kvarner
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Ladislav I. Ogrski
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Latinščina
Legat
Legat je priimek več znanih oseb.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Legat
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej Dimitrij Zvonimir in Mavzolej
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Dimitrij Zvonimir in Menih
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Normani
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Ogrska
Osor
Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, v katerem živi manj kot 50 stalnih prebivalcev.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Osor
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Dimitrij Zvonimir in Papež
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Dimitrij Zvonimir in Papež Gregor VII.
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Pečenegi
Peter Krešimir IV.
Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Peter Krešimir IV.
Rab
Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Rab
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Samostan
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Seldžuki
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Seznam bizantinskih cesarjev
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Slavonija
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Slovenščina
Solin
Solin (antična Salona) je industrijsko mesto (upravnoteritorialna enota Grad Solin s 25.000 prebivalci, samo mesto Solin 21.000 po popisu 2021) na periferiji Splita v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Solin
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Srem
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Stolnica
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Sveti sedež
Sveti Venceslav
Venceslav (češ. Václav; nem. Wenzel) je bil sin češkega vojvode Vratislava I. in njegove žene Dragomire, ter vnuk svete Ljudmile.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Sveti Venceslav
Svetoslav Suronja
Svetoslav Suronja, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 996 do okrog 1000, *?, † ?.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Svetoslav Suronja
Tomaž Arhidiakon
Tomáž Arhidiákon (latinsko Thomas Archidiaconus, hrvaško Toma Arhiđakon), hrvaški latinist, zgodovinar in politik, * 1200, Split, † 8. maj 1268.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Tomaž Arhidiakon
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Trikotnik
Trpimirovići
Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.
Poglej Dimitrij Zvonimir in Trpimirovići
1070
1070 (MLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Dimitrij Zvonimir in 1070
1073
1073 (MLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Dimitrij Zvonimir in 1073
1075
1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Dimitrij Zvonimir in 1075
1076
1076 (MLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Dimitrij Zvonimir in 1076
1089
1089 (MLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Dimitrij Zvonimir in 1089
20. april
20.
Poglej Dimitrij Zvonimir in 20. april
8. oktober
8.
Poglej Dimitrij Zvonimir in 8. oktober
Prav tako znan kot Demetrij Zvonimir, Kralj Zvonimir.