Hitreje kot brskalnik!
91 odnosi: Agron, Ahmed Zogu, Albanščina, Albanija, Aleksej I. Komnen, Amfiteater v Draču, Ana Komnena, Anastazij I. Dikor, Antični Korint, Apijan, Apijeva cesta, Ardijejci, Aristotel, Avstro-Ogrska, Štefan Dušan, Štefan Milutin, Železniški promet v Albaniji, Bakrena doba, Bari, Bazilij II., Beneška republika, Bitka pri Akciju, Bitka pri Draču (1081), Bitka pri Farzalu, Bitonto, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Brigi, Butrint, Carigrad, Demetrij Hvarski, Enver Hoxha, Epirski despotat, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gaj Valerij Katul, Gencij, Georgij Pahimer, Glavkij, Heraklej, Iliri, Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.), Islam, Italija, Jadransko morje, Karel I. Anžujski, Kasander Makedonski, Kasij Dion, Köppnova podnebna klasifikacija, Komunizem, ..., Konstantinopel, Kraljevina Italija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kumanovo, Liburni, Mehmed II. Osvajalec, Mihael I. Komnen Dukas, Mitil, Monunij, Nikejsko cesarstvo, Normani, Olimpija, Grčija, Operacija Alba, Ostrogoti, Palatalizacija, Plinij starejši, Polibij, Pompej Veliki, Potres, Pozejdon, Preseljevanje ljudstev, Prokopij iz Cezareje, Prva svetovna vojna, Registrske tablice Albanije, Rimska cesta, Rimska provinca, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Robert Guiscard, Samuel Bolgarski, Solun, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Tavlanti, Teoderik Veliki, Tevta, Tirana, Tit Livij, Tukidid, Ulcinj, Via Egnatia. Razširi indeks (41 več) »
Agron
Agron (grško: Ἄγρων), največji kralj ilirskega Ardijejskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 250 do leta 230 pr.
Novo!!: Drač in Agron · Poglej več »
Ahmed Zogu
Ahmed Zogu (rojen kot Ahmet Muhtar Zogolli) albanski politik in plemič, * 8. oktober 1895, Burgajet, Albanija, † 9. april 1961, Hauts-de-Seine, Francija.
Novo!!: Drač in Ahmed Zogu · Poglej več »
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Novo!!: Drač in Albanščina · Poglej več »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Drač in Albanija · Poglej več »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Novo!!: Drač in Aleksej I. Komnen · Poglej več »
Amfiteater v Draču
Amfiteater v Draču (albansko Amfiteatri i Durrësit; latinsko Amphitheatrum Dyrrhachinum) je rimski amfiteater v središču mesta Drač v Albaniji.
Novo!!: Drač in Amfiteater v Draču · Poglej več »
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Novo!!: Drač in Ana Komnena · Poglej več »
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Novo!!: Drač in Anastazij I. Dikor · Poglej več »
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Novo!!: Drač in Antični Korint · Poglej več »
Apijan
Apijan iz Aleksandrije (antično grško: Ἀππιανός Ἀλεξανδρεύς, latinsko: Appianus Alexandrinus), rimski zgodovinar grškega porekla, ki je ustvarjal med vladanjem rimskih cesarjev Trajana, Hadrijana in Antonina Pija, * okoli 95, † okoli 165.
Novo!!: Drač in Apijan · Poglej več »
Apijeva cesta
Ápijeva césta je ena najzgodnejših in strateško najpomembnejših rimskih cest starodavne republike.
Novo!!: Drač in Apijeva cesta · Poglej več »
Ardijejci
Ardijejska država na višku svoje moči pod kraljem Agronom Ardijejci ali Ardiejci, (latinsko: Vardiaei; grško: Ἀρδιαῖοι ali Οὐαρδαῖοι), so bili ilirsko pleme, ki je svojo moč krepilo z gusarjenjem po Jadranu.
Novo!!: Drač in Ardijejci · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Drač in Aristotel · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Drač in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Novo!!: Drač in Štefan Dušan · Poglej več »
Štefan Milutin
Štefan Uroš II.
Novo!!: Drač in Štefan Milutin · Poglej več »
Železniški promet v Albaniji
Železniško omrežje v Albaniji Železniški promet v Albaniji igra vedno manj pomembno vlogo v infrastrukturi države.
Novo!!: Drač in Železniški promet v Albaniji · Poglej več »
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi. Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo). Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Drač in Bakrena doba · Poglej več »
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Novo!!: Drač in Bari · Poglej več »
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Novo!!: Drač in Bazilij II. · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Drač in Beneška republika · Poglej več »
Bitka pri Akciju
Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.
Novo!!: Drač in Bitka pri Akciju · Poglej več »
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Novo!!: Drač in Bitka pri Draču (1081) · Poglej več »
Bitka pri Farzalu
Bitka pri Farzalu je potekala 6. junija 48 pr. n. št. med Julijem Cezarjem in Pompejem.
Novo!!: Drač in Bitka pri Farzalu · Poglej več »
Bitonto
Bitonto (italijansko:; Bitontino Vetònde) je mesto in občina z okoli 55.000 prebivalci v metropolitanskem mestu Bari (deželi Apulija) v Italiji.
Novo!!: Drač in Bitonto · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Drač in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Novo!!: Drač in Bohemond I. Antiohijski · Poglej več »
Brigi
Ozemlje naseljeno z Brigi Brigi (tudi Brygi grško Βρυγες) so bili so bili ilirsko ali tračansko pleme, ki jih antični viri navajajo, da so živeli na različnih področjih Balkana.
Novo!!: Drač in Brigi · Poglej več »
Butrint
Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.
Novo!!: Drač in Butrint · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Drač in Carigrad · Poglej več »
Demetrij Hvarski
Demetrij Hvarski (grško: Δημήτριος ἐκ Φάρου, latinsko: Demetrius), grški plemič, ki je kot vazal ilirskega kralja Agrona vladal na otoku Hvaru, po prvi ilirski vojni pa kot varovani kralj Rimske republike delu ilirske jadranske obale, * ni znano, † 214.
Novo!!: Drač in Demetrij Hvarski · Poglej več »
Enver Hoxha
Enver Halil Hoxha, albanski politik, revolucionar, vojak in diktator, * 16. oktober 1908, Gjirokastra, Albanija (tedaj Osmansko cesarstvo), † 11. april 1985, Tirana, Albanija (tedaj LSR Albanija).
Novo!!: Drač in Enver Hoxha · Poglej več »
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: Drač in Epirski despotat · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: Drač in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Drač in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Gaj Valerij Katul
Gaj Valerij Katul (latinsko Gaius Valerius Catullus), rimski pesnik, * 84 pr. n. št., Verona, † 54 pr. n. št., Rim.
Novo!!: Drač in Gaj Valerij Katul · Poglej več »
Gencij
Gencij (grško: Γένθιος, zadnji kralj ilirskega Ardiejskega kraljestva, ki je vladal od leta 181-168 pr. n. št., * ni znano, † okoli 168 pr. n. št., Italija. Njegovo ime je nastalo verjetno iz praindoevropskega korena *g'en- - zaploditi, sorodnega z latinskim gens, gentis – rod, pleme ali rasa. Bil je sin kralja Plevrata III., ki je vzdrževal tesne stike z Rimsko republiko. Poročen je bil s hčerko dardanskega kralja Monunija. Vladal je iz ardijejske prestolnice Škodre. Na začetku njegovega vladanja so mu Dalmati in Daorsi leta 180 pr. n. št. odrekli pokorščino in razglasili svojo neodvisnost in mesto Rizon je še pred njegovim porazom v tretji ilirski vojni dobilo neodvisnost in zaščito Rimske republike.Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 137. Leta 171 pr. n. št. je sklenil zavezništvo z Rimljani proti Makedoncem. Leta 169 pr. n. št. je zamenjal stran in se povezal z makedonskim kraljem Perzejem Makedonskim. V mirovni pogodbi, sklenjeni po prvi ilirski vojni leta 218 pr. n. št., je bilo določeno, da je najjužnejše mesto Ilirskega kraljestva mesto Lisos. Južno od Lisosa je bila plovba ilirskih vojnih ladij prepovedana Leta 168 pr. n. št. je Gencij aretiral rimska odposlanca in ju obtožil, da ne prihajata z miroljubnimi nameni, ampak kot vohuna, potem pa prekršil mirovno pogodbo in opustošil mesti Apolonija in Drač, ki sta bili rimska zaveznika. Rimska vojska pod poveljstvom Lucija Ancinija Gala ga je zato napadla in po samo dvajsetih ali tridesetih dneh vojne pri Škodri porazila.Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 136. Naslednje leto so ga odpeljali v Rim in ga razkazovali na Galovem zmagoslavnem sprevodu, potem pa so ga internirali v Iguvij. Natančen datum njegove smrti ni znan. Po Gentijevem porazu v tretji ilirski vojni so Rimljani regijo razdelili na tri upravne enote, imenovane meris. Obseg prve meris ni znan. V drugi so bili Labeati, v tretji pa Acruvium, Rizon in Olcinium in njihova okolica.
Novo!!: Drač in Gencij · Poglej več »
Georgij Pahimer
Georgij Pahimer (grško: Γεώργιος Παχυμέρης), bizantinski zgodovinar, * 1242, Nikeja, Bitinija, † približno 1310.
Novo!!: Drač in Georgij Pahimer · Poglej več »
Glavkij
Glavkij (grško: Γλαυκίας), kralj ilirskih Tavlantov, ki je vladal približno od leta 335 do 302 pr.
Novo!!: Drač in Glavkij · Poglej več »
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Novo!!: Drač in Heraklej · Poglej več »
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Novo!!: Drač in Iliri · Poglej več »
Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)
Ilirsko ozemlje pred rimskimi osvajanji Ilirske vojne, niz vojaških spopadov leta 229 pr.
Novo!!: Drač in Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.) · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Drač in Islam · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Drač in Italija · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Drač in Jadransko morje · Poglej več »
Karel I. Anžujski
Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.
Novo!!: Drač in Karel I. Anžujski · Poglej več »
Kasander Makedonski
Kasander (grško: Κάσσανδρος Ἀντίπατρος), sin makedonskega kralja Antipatra, od leta 305 pr.
Novo!!: Drač in Kasander Makedonski · Poglej več »
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Novo!!: Drač in Kasij Dion · Poglej več »
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Novo!!: Drač in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Drač in Komunizem · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Drač in Konstantinopel · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Drač in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Novo!!: Drač in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »
Kumanovo
Kumanovo je mesto na severu Makedonije (344 mnm).
Novo!!: Drač in Kumanovo · Poglej več »
Liburni
Ozemlje Liburnov v 5. stoletju pr. n. št. Liburni so bili antično indoevropsko ljudstvo na območju današnjega hrvaškega Jadrana.
Novo!!: Drač in Liburni · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Drač in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Mihael I. Komnen Dukas
Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.
Novo!!: Drač in Mihael I. Komnen Dukas · Poglej več »
Mitil
Mitil (grško: Μύτιλος, kralj ilirskega Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 270 pr. n. št. do leta 231 pr. n. št.. Datuma rojstva in smrti nista znana. Mitil je bil verjetno sin kralja Monunija in drugi ilirski vladar, ki je po Monuniju leta 270 pr. n. št. koval denar s svojim imenom. Na kovancih Drača so bili simboli mesta in kraljevo ime, ki je pomenilo njegovo suverenost nad mestom. Podobne kovance je imel tudi njegov predhodnik Monunij. Kovanci Apolonije iz tistega časa so imeli samo njegov monogram in simbole, podobne tistim, ki jih je imela Epirska nasprotnica Etolska zveza. Kopije ilirskih kovancev hranijo v Arheološkem muzeju v Zagrebu. Na bronastih kovancih je bila na prednji strani Herkulova glava, na zadnji strani pa njegovi atributi - lok, tul za puščica in kij in napis BAΣIΛEΩΣ MITYΛOY (BASILEOS MITILOI, kralj Mitil). Mitil je poznan tudi iz kratkega zgodovinskega zapisa, da je okoli leta 270 pr. n. št. izbruhnila vojna z epirskim kraljem Aleksandrom II.. Aleksander je okoli leta 270 pr. n. št. napadel Dardanijo, vendar je Mitil verjetno obdržal svojo oblast v Draču. Poznan je tudi dogodek, da so Epirci, preoblečeni v Ilire, ropali svoja naselja. Iliri, ki niso posumili v njihovo zvijačo, so menili, da so ilirska predhodnica. Začeli so jih posnemati in na koncu postali njihove žrtve. Nadzor nad Dračem in Apolonijo je pomenil, da so Iliri v Mitilovem času ponovno vzpostavili oblast nad ozemljem, ki so ga imeli med Glavkijevo vladavino. Mitil je prodrl celo globoko na epirsko ozemlje. V tem obdobju so Epirci in Etolci prvič v zgodovini pozvali Rimljane, naj ukrepajo proti Ilirom, Mitila je leta 231 pr. n. št. verjetno nasledil Longar.
Novo!!: Drač in Mitil · Poglej več »
Monunij
Monunij I (grško: Μονούνιος), ilirski kralj Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 290 – 270 pr.
Novo!!: Drač in Monunij · Poglej več »
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: Drač in Nikejsko cesarstvo · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Drač in Normani · Poglej več »
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Novo!!: Drač in Olimpija, Grčija · Poglej več »
Operacija Alba
Alba (italijansko zora) je bila mednarodna vojaška in humanitarna operacija v Albaniji pod poveljstvom Italije leta 1997.
Novo!!: Drač in Operacija Alba · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Drač in Ostrogoti · Poglej več »
Palatalizacija
Palatalizacija je glasovna sprememba, pri kateri se velari k, g, x v položaju pred določenimi sprednjimi vokali palatalizirajo.
Novo!!: Drač in Palatalizacija · Poglej več »
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Novo!!: Drač in Plinij starejši · Poglej več »
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Novo!!: Drač in Polibij · Poglej več »
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Novo!!: Drač in Pompej Veliki · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Drač in Potres · Poglej več »
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Novo!!: Drač in Pozejdon · Poglej več »
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Novo!!: Drač in Preseljevanje ljudstev · Poglej več »
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Novo!!: Drač in Prokopij iz Cezareje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Drač in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Registrske tablice Albanije
Registrske tablice v Albaniji izdajajo regionalne uprave za promet.
Novo!!: Drač in Registrske tablice Albanije · Poglej več »
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Novo!!: Drač in Rimska cesta · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Drač in Rimska provinca · Poglej več »
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Novo!!: Drač in Rimska republika · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Drač in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Novo!!: Drač in Robert Guiscard · Poglej več »
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Novo!!: Drač in Samuel Bolgarski · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Drač in Solun · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Drač in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Novo!!: Drač in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »
Tavlanti
Plemena južne Ilirije in Epirja Tavlanti (grško: Ταυλάντιοι), ena od največjih skupin ilirskih plemen, ki so živela ob Jadranskem morju na severu današnje Albanije.
Novo!!: Drač in Tavlanti · Poglej več »
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Novo!!: Drač in Teoderik Veliki · Poglej več »
Tevta
Tevta (grško: Τεύτα), keltsko-ilirska kraljica, ki je po smrti svojega moža Agrona od leta 230 do 228 pr.
Novo!!: Drač in Tevta · Poglej več »
Tirana
Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.
Novo!!: Drač in Tirana · Poglej več »
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Novo!!: Drač in Tit Livij · Poglej več »
Tukidid
Tukídid ali Tukidídes (starogrško Θουκυδίδης: Thūkydídēs), starogrški zgodovinar, * med 460 in 455 pr. n. št. † 395 pr. n. št. Napisal je zgodovinsko delo Peloponeška vojna.
Novo!!: Drač in Tukidid · Poglej več »
Ulcinj
Ulcinj (izvirno Улцињ) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Ulcinj.
Novo!!: Drač in Ulcinj · Poglej več »
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Novo!!: Drač in Via Egnatia · Poglej več »
