Kazalo
28 odnosi: Aleksej I. Komnen, Arhont, Bazilij II., Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Dux, Grščina, Hagija Sofija, Komneni, Konstantin IX. Monomah, Konstantin VIII., Konstantinopel, Logothetes tou dromou, Makedonska dinastija, Mihael IV. Paflagonec, Mihael Psel, Mihael V. Kalafat, Oton III., Patriarh, Roman III. Argir, Seznam bizantinskih cesarjev, Sremska Mitrovica, Sveto rimsko cesarstvo, Tagma (vojaška enota), Zoa (bizantinska cesarica), 1056, 31. avgust, 980.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Teodora III. in Aleksej I. Komnen
Arhont
Arhont (grško ἄρχων – archon) je grška beseda, ki pomeni vladar ali poglavar.
Poglej Teodora III. in Arhont
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Teodora III. in Bazilij II.
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Teodora III. in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Teodora III. in Bizantinsko cesarstvo
Dux
Dux (latinsko dux, mn. duces) je bil latinski naslov vodje ali generala, iz katerega so se kasneje razvili naslovi doge (dož), duca (vojvoda) in duce (duče).
Poglej Teodora III. in Dux
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Teodora III. in Grščina
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Teodora III. in Hagija Sofija
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Teodora III. in Komneni
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Poglej Teodora III. in Konstantin IX. Monomah
Konstantin VIII.
Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.
Poglej Teodora III. in Konstantin VIII.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Teodora III. in Konstantinopel
Logothetes tou dromou
Poštni logotet (grško) je bil načelnik javne pošte (latinsko, grško ali enostavno) in eden od najvišjih fiskalnih ministrov (logotetov) Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teodora III. in Logothetes tou dromou
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Teodora III. in Makedonska dinastija
Mihael IV. Paflagonec
Mihael IV.
Poglej Teodora III. in Mihael IV. Paflagonec
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Teodora III. in Mihael Psel
Mihael V. Kalafat
Mihael V. Kalafat (grško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal štiri mesece leta 1041-1042, * 1015, 24. avgust 1042.
Poglej Teodora III. in Mihael V. Kalafat
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Teodora III. in Oton III.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Teodora III. in Patriarh
Roman III. Argir
Roman III.
Poglej Teodora III. in Roman III. Argir
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teodora III. in Seznam bizantinskih cesarjev
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Teodora III. in Sremska Mitrovica
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Teodora III. in Sveto rimsko cesarstvo
Tagma (vojaška enota)
Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).
Poglej Teodora III. in Tagma (vojaška enota)
Zoa (bizantinska cesarica)
Zoa Porfirogeneta (grško, življenje) je bila od 19.
Poglej Teodora III. in Zoa (bizantinska cesarica)
1056
1056 (MLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Teodora III. in 1056
31. avgust
31.
Poglej Teodora III. in 31. avgust
980
980 (CMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Teodora III. in 980