Kazalo
25 odnosi: Arhont, Bari, Bazilij II., Bizantinsko cesarstvo, Grščina, Hagija Sofija, Italija, Konstantin IX. Monomah, Konstantin VIII., Konstantinopel, Makedonska dinastija, Marmarsko morje, Mihael IV. Paflagonec, Mihael Psel, Mihael V. Kalafat, Norice, Porfirogenet, Roman III. Argir, Seznam bizantinskih cesarjev, Sremska Mitrovica, Sveto rimsko cesarstvo, Teodora III., Vzhodna pravoslavna cerkev, 1050, 978.
Arhont
Arhont (grško ἄρχων – archon) je grška beseda, ki pomeni vladar ali poglavar.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Arhont
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Bari
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Bazilij II.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Bizantinsko cesarstvo
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Grščina
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Hagija Sofija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Italija
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Konstantin IX. Monomah
Konstantin VIII.
Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Konstantin VIII.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Konstantinopel
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Makedonska dinastija
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Marmarsko morje
Mihael IV. Paflagonec
Mihael IV.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Mihael IV. Paflagonec
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Mihael Psel
Mihael V. Kalafat
Mihael V. Kalafat (grško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal štiri mesece leta 1041-1042, * 1015, 24. avgust 1042.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Mihael V. Kalafat
Norice
Virus noric Otrok z noricami Norice (strokovno tudi varičela, varicella) ali vodene koze so zelo nalezljiva bolezen, ki prizadene zlasti otroke.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Norice
Porfirogenet
Konstantin VII. Porfirogenet Porfirogenet (grško Πορφυρογέννητος, rojen v škrlatu, latinizirano v Porphyrogenitus) je bil bizantinski častni naslov sinov in hčera (Πορφυρογέννητη, porfirogeneta), rojenih v času, ko je njihov oče že bil bizantinski cesar.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Porfirogenet
Roman III. Argir
Roman III.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Roman III. Argir
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Seznam bizantinskih cesarjev
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Sremska Mitrovica
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Sveto rimsko cesarstvo
Teodora III.
Teodora (grško) je bila cesarica Bizantinskega cesarstva, ki je kot socesarica sestre Zoe vladala dva meseca leta 1042 in kot samostojna cesarica od 11.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Teodora III.
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in Vzhodna pravoslavna cerkev
1050
1050 (ML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in 1050
978
978 (CMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zoa (bizantinska cesarica) in 978
Prav tako znan kot Zoa Porfirogeneta.