Odpri v Google MapsKazalo
89 odnosi: Albanščina, Albanci, Albanija, Aleksej I. Komnen, Aleksiada, Ana Komnena, Anatolija, Anglija, Apulija, Armenci, Balista, Balkan, Bari, Beneška republika, Beneški dož, Bitka pri Manzikertu, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Carigrad, Cezar (naslov), Citadela, Drač, Dubrovniška republika, Francija, Franki, General, Grčija, Henrik IV. Nemški, Herezija, Ilirija, Invazija, Italija, Kalabrija, Kampanija, Katapult (orožje), Konjenica, Kopje, Krf, Langobardi, Larisa, Makedonija (regija), Mestna vrata, Mihael VII. Dukas, Najemnik, Nikefor III. Botanijat, Normani, Oblegovalni stolp, Ohrid, Otok, Otrantska vrata, ... Razširi indeks (39 več) »
- Bitke Bizantinskega cesarstva
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Albanščina
Albanci
evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Albanci
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Albanija
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Aleksej I. Komnen
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Aleksiada
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Ana Komnena
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Anatolija
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Anglija
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Apulija
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Armenci
Balista
Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Balista
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Balkan
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Bari
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Beneška republika
Beneški dož
Leonarda Loredana Dož je naziv beneških vladarjev.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Beneški dož
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Bitka pri Manzikertu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Bizantinsko cesarstvo
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Bohemond I. Antiohijski
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Cezar (naslov)
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Citadela
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Drač
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Dubrovniška republika
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Francija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Franki
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in General
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Grčija
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Henrik IV. Nemški
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Herezija
Ilirija
Ilirija lahko pomeni.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Ilirija
Invazija
Invazija je vojaška ofenziva, v kateri veliko število pripadnikov ene geopolitične entitete agresivno vstopi na ozemlje, ki je v lasti druge tovrstne entitete, običajno z namenom osvojitve, osvoboditve ali ponovne vzpostavitve nadzora ali oblasti nad ozemljem, vsiljevanjem delitve države, spreminjanjem obstoječe vlade ali pridobivanjem koncesij od omenjene vlade, ali kombinacije teh.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Invazija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Italija
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Kalabrija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Kampanija
Katapult (orožje)
Katapult je vzvojni metalni stroj, ki se je uporabljal v antiki in srednjem veku.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Katapult (orožje)
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Konjenica
Kopje
Kópje je hladno orožje.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Kopje
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Krf
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Langobardi
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Larisa
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Makedonija (regija)
Mestna vrata
Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Mestna vrata
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Mihael VII. Dukas
Najemnik
Najemnik (tudi najemniški vojak, plačanec) je oseba, ki sodeluje v oboroženih konfliktih izključno zaradi zaslužka, ni pa državljan nobene od držav v konfliktu, niti se ne bori za določen politični sistem ali ideologijo.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Najemnik
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Nikefor III. Botanijat
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Normani
Oblegovalni stolp
Oblegovalni stolp Castle: Stephen Biesty'sSections.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Oblegovalni stolp
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Ohrid
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Otok
Otrantska vrata
Zemljevid, na katerem so vidna Otrantska vrata Otrántska vráta ali Otrántski prelív (ali Canale d'Ótranto) je morski preliv, ki povezuje Jadransko morje z Jonskim.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Otrantska vrata
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Papež
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Papež Gregor VII.
Papež Leon IX.
Papež Leon IX. ((Papa Leo Nonus) rojen kot Bruno von Egisheim-Dagsburg (Bruno de Eguisheim-Dagsburg), je bil nemški škof, kardinal, papež in svetnik, * 21. junij 1002, Egisheim (Alzacija, Vojvodina Švabska, Sveto rimsko cesarstvo), † 19. april 1054) Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Papež Leon IX.
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Pokrajina
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Rim
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Robert Guiscard
Samostrel
Skica zgodnjega samostrela iz leta 1904Samostrél je rečno strelno orožje, ki za izstrelitev puščice uporablja elastično tetivo, podobno loku.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Samostrel
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Saraceni
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Seldžuki
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Severna Makedonija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Sicilija
Sicilski emirat
Sicilski emirat (arabko إمارة صقلية) je bil emirat na otoku Sicilija, ki je obstajal od leta 831 do leta 1072.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Sicilski emirat
Sikelgajta
Sikelgaita, tudi Sichelgaita ali Sigelgaita, langobardska kneginja, hčerka salernskega kneza Guaimarja IV.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Sikelgajta
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Solun
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Sultan
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Sultanat Rum
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Sveto rimsko cesarstvo
Tagma (vojaška enota)
Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Tagma (vojaška enota)
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Tesalija
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Trakija
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Varjagi
Veleposlanik
Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Veleposlanik
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Vitez
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Vojvoda
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Vojvodina
Zeta
Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in Zeta
1002
1002 (MII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1002
1015
1015 (MXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1015
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1054
1059
1059 (MLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1059
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1071
1073
1073 (MLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1073
1078
1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1078
1081
1081 (MLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1081
1082
1082 (MLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1082
1085
1085 (MLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 1085
15. oktober
15.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 15. oktober
17. oktober
17.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 17. oktober
18. oktober
18.
Poglej Bitka pri Draču (1081) in 18. oktober