Podobnosti med Bitka pri Draču (1081) in Robert Guiscard
Bitka pri Draču (1081) in Robert Guiscard še 16 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej I. Komnen, Ana Komnena, Apulija, Bari, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Drač, Henrik IV. Nemški, Krf, Langobardi, Mihael VII. Dukas, Normani, Papež Gregor VII., Sikelgajta, Sveto rimsko cesarstvo, Vojvoda.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Aleksej I. Komnen in Bitka pri Draču (1081) · Aleksej I. Komnen in Robert Guiscard ·
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Ana Komnena in Bitka pri Draču (1081) · Ana Komnena in Robert Guiscard ·
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Apulija in Bitka pri Draču (1081) · Apulija in Robert Guiscard ·
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Bari in Bitka pri Draču (1081) · Bari in Robert Guiscard ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bitka pri Draču (1081) in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Robert Guiscard ·
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Bitka pri Draču (1081) in Bohemond I. Antiohijski · Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard ·
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Bitka pri Draču (1081) in Drač · Drač in Robert Guiscard ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Bitka pri Draču (1081) in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Robert Guiscard ·
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Bitka pri Draču (1081) in Krf · Krf in Robert Guiscard ·
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Bitka pri Draču (1081) in Langobardi · Langobardi in Robert Guiscard ·
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Bitka pri Draču (1081) in Mihael VII. Dukas · Mihael VII. Dukas in Robert Guiscard ·
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Bitka pri Draču (1081) in Normani · Normani in Robert Guiscard ·
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Bitka pri Draču (1081) in Papež Gregor VII. · Papež Gregor VII. in Robert Guiscard ·
Sikelgajta
Sikelgaita, tudi Sichelgaita ali Sigelgaita, langobardska kneginja, hčerka salernskega kneza Guaimarja IV.
Bitka pri Draču (1081) in Sikelgajta · Robert Guiscard in Sikelgajta ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Bitka pri Draču (1081) in Sveto rimsko cesarstvo · Robert Guiscard in Sveto rimsko cesarstvo ·
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Bitka pri Draču (1081) in Vojvoda · Robert Guiscard in Vojvoda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bitka pri Draču (1081) in Robert Guiscard imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bitka pri Draču (1081) in Robert Guiscard
Primerjava med Bitka pri Draču (1081) in Robert Guiscard
Bitka pri Draču (1081) 89 odnose, medtem ko je Robert Guiscard 50. Saj imajo skupno 16, indeks Jaccard je 11.51% = 16 / (89 + 50).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bitka pri Draču (1081) in Robert Guiscard. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: