Hitreje kot brskalnik!
115 odnosi: Ademar Monteilski, Aleksej III. Angel, Aleksiada, Ana Dalasena, Ana Komnena, Andronik I. Komnen, Anemasova ječa, İznik, Balduin I. Jeruzalemski, Balduin II. Jeruzalemski, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Bitka pri Dorileju (1097), Bitka pri Draču (1081), Bitka pri Harranu, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinski kovanci, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Bogomilstvo, Bohemond I. Antiohijski, Cerkev sv. Pantelejmona, Gorno Nerezi, Cezar (naslov), Deviški stolp, Devolska pogodba, Dimitrij Zvonimir, Drač, Druga križarska vojna, Dukas, Elektron (zlata zlitina), Evdokija Makrembolitissa, Gautier Sans-Avoir, Godfrej Bouillonski, Halkedon, Hanija, Histamenon, Iliri, Irena Dukas, Ivan II. Komnen, Ivan Vladislav, Ivan Zonara, Izak II. Angel, Kılıç Arslan I., Kneževina Antiohija, Koloman Ogrski, Komneni, Koncil v Clermontu, Koncil v Piacenzi, Konstantin X. Dukas, Konstantinopel, Konstantinopelska patria, ..., Konstantinopelsko obzidje, Križarske vojne, Ladislav I. Ogrski, Logotet, Logothetes tou dromou, Marija Bagrationi, Meniška skupnost na gori Atos, Mezeška trdnjava, Mihael VII. Dukas, Mira, Likija, Nikefor Brijenij, Nikefor III. Botanijat, Obleganje Antiohije, Obleganje Nikeje, Palača Blaherne, Paleologi, Patmos, Peter (hrvaški kralj), Peter Puščavnik, Pisa, Pokol Latinov, Prva križarska vojna, Raška, Rajmond IV. Touluški, Rimski konzul, Rimsko cesarstvo, Robert Guiscard, Rodos, Rogerij II. Sicilski, Samostan Bačkovo, Samostan Janeza Evangelista, Patmos, Samostan Ksiropotam, Samostan Kutlumuš, Samostan Kykkos, Sebastokrator, Seznam bizantinskih cesarjev, Solidus, Tagma (vojaška enota), Tankred Galilejski, Teodora III., Tetarteron, Uroš I. Vukanović, Varjagi, Veliki župan, Vladimir Monomah, Vukanovići, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zoste patrikia, 1048, 1057, 1078, 1081, 1083, 1091, 1095, 1096, 1097, 1098, 1100, 1107, 1116, 1117, 1118, 1148, 15. avgust. Razširi indeks (65 več) »
Ademar Monteilski
Adhémar, Adémar, Aimar ali Aelarz Monteilski (francosko: Adhémar de Monteil), škof v Le Puy-en-Velayu in apostolski legat v prvi križarski vojni, † 1. avgust 1098, Antiohija.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Ademar Monteilski · Poglej več »
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Aleksej III. Angel · Poglej več »
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Aleksiada · Poglej več »
Ana Dalasena
Anna Dalassena, pomembna bizantinska plemkinja, * 1025, † 1102.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Ana Dalasena · Poglej več »
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Ana Komnena · Poglej več »
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Andronik I. Komnen · Poglej več »
Anemasova ječa
Anemasova ječa (turško: Anemas Zindanları) je velika bizantinska stavba, naslonjena na zahodno obzidje Konstantinopla, sedanjega Carigrada, Turčija.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Anemasova ječa · Poglej več »
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in İznik · Poglej več »
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Balduin I. Jeruzalemski · Poglej več »
Balduin II. Jeruzalemski
Balduin II.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Balduin II. Jeruzalemski · Poglej več »
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem · Poglej več »
Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bitka pri Dorileju (1097) · Poglej več »
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bitka pri Draču (1081) · Poglej več »
Bitka pri Harranu
Bitka pri Harranu je bila bitka med križarskima državama Antiohijo in Edeso in Turki Seldžuki.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bitka pri Harranu · Poglej več »
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bizantinska aristokracija in birokracija · Poglej več »
Bizantinski kovanci
V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bizantinski kovanci · Poglej več »
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bizantinski senat · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bogomilstvo
Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bogomilstvo · Poglej več »
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Bohemond I. Antiohijski · Poglej več »
Cerkev sv. Pantelejmona, Gorno Nerezi
Cerkev svetega Pantelejmona v vasi Gorno Nerezi, občina Karpoš, del Skopja v Severni Makedoniji, je majhna bizantinska cerkev iz 12.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Cerkev sv. Pantelejmona, Gorno Nerezi · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Cezar (naslov) · Poglej več »
Deviški stolp
Deviški stolp (turško Kız Kulesi), od srednjeveškega bizantinskega obdobja znan tudi kot Leandrov stolp, je stolp na majhnem otočku na južnem vhodu Bosporskega preliva, 200 m od obale Üsküdarja v Carigradu v Turčiji.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Deviški stolp · Poglej več »
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Devolska pogodba · Poglej več »
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Dimitrij Zvonimir · Poglej več »
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Drač · Poglej več »
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Druga križarska vojna · Poglej več »
Dukas
Dukas (grško, Dúkas, ženski spol, Dukaina, mn., Dukai iz latinskega dux, vodja, general) je priimek bizantinske grške plemiške rodbine, iz katere je v obdobju od 9.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Dukas · Poglej več »
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7. stoletje pr. n. št. Broška; nekropola v Karmeirosu, Rodos, okoli 625–600 pr. n. š. Mumificirana moška glava, pokrita z elektronom; Stari Egipt Elektron (latinsko electrum iz grškega èlektron) je samorodna zlitina zlata in srebraHugh Chisholm, urednik (1911).
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Elektron (zlata zlitina) · Poglej več »
Evdokija Makrembolitissa
Evdokija Makrembolitissa (grško: Ευδοκία Μακρεμβολίτισσα) je bila druga žena bizantinskega cesarja Konstantina X. Dukasa.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Evdokija Makrembolitissa · Poglej več »
Gautier Sans-Avoir
Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Gautier Sans-Avoir · Poglej več »
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Godfrej Bouillonski · Poglej več »
Halkedon
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Halkedon · Poglej več »
Hanija
Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Hanija · Poglej več »
Histamenon
Konstantina VIII. (vladal 1025–1028) Histamenon (grško, nómisma histámenon, standardni kovanec) je bil zlat bizantinski solid, ki so ga uvedli v 960.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Histamenon · Poglej več »
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Iliri · Poglej več »
Irena Dukas
Irena Dukas, (grško Είρήνη Δούκας ali Δούκαινα, Eirēnē Doukaina) bizantinska cesarica, * okrog 1066, † 19. februar 1123 ali 1133 Irena je bila žena bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena in tašča Nikefora Brijenija.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Irena Dukas · Poglej več »
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Ivan II. Komnen · Poglej več »
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti. Ivanu Vladimirju so zaradi posredovanja Samuelovega sina Gavrila Radomirja prizanesli. Ivan Vladimir je kljub temu leta 1015 ubil svojega rešitelja, oslepil njegovaga sinaZlatarski, str. 713 in si prilastil bolgarski prestol. Zaradi obupnega stanja v državi, ki je bilo posledica nekaj desetletij trajajoče vojne z Bizantinskim cesarstvom, je poskušal utrditi svoj položaj z mirovnimi pogajanji z bizantinskim cesarjem Bazilijem II.. Po propadu pogajanj je nadaljeval z odporom proti Bizantincem in jih poskušal odbiti, vendar mu to ni uspelo. Med svojo vladavino je poskušal okrepiti bolgarsko vojsko, obnovil mnogo trdnjav in celo krenil v protinapad, vendar je v bitki pri Draču leta 1018 padel. Po njegovi smrti so se njegova vdova carica Marija, bolgarski patriarh in večina plemičev vdali Baziliju II., ki je zatem zatrl še zadnje sledove bolgarskega upora. Prvo bolgarsko cesarstvo je bilo dokončno uničeno. Mnenja o Ivanu Vladislavu so kontroverzna, ker je po eni strani slovel kot neusmiljen morilec, po drugi strani pa kot junaški branilec svoje države. Njegovi potomci so postali bizantinski plemiči in dosegli najvišje položaje v bizantinski hierarhiji. Dve članici družine sta postali bizantinski cesarici, moški pa vojaški poveljniki in visoki državni uradniki. Naslednik Bolgarskega cesarstva je postal cesar Ivan II. Komnen.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Ivan Vladislav · Poglej več »
Ivan Zonara
Ivan Zonara (grško, Iōánnēs Zōnarâs) je bil bizantinski letopisec in teolog, ki je živel v Konstantinoplu in ustvarjal v 12.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Ivan Zonara · Poglej več »
Izak II. Angel
Izak II.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Izak II. Angel · Poglej več »
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Kılıç Arslan I. · Poglej več »
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Kneževina Antiohija · Poglej več »
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Koloman Ogrski · Poglej več »
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Komneni · Poglej več »
Koncil v Clermontu
Papež Urban II. na koncilu v Clermontu, poznogotska iluminacija iz knjige ''Livre des Passages d'Outre-mer'', ki je nastala okrog leta 1490, Bibliothèque National, Pariz Koncil v Clermontu je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je bil od 18. do 28. novembra 1095 v Clermont-Ferrandu, Francija, in je sprožil prvo križarsko vojno.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Koncil v Clermontu · Poglej več »
Koncil v Piacenzi
Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Koncil v Piacenzi · Poglej več »
Konstantin X. Dukas
Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Konstantin X. Dukas · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Konstantinopel · Poglej več »
Konstantinopelska patria
Konstantinopelska patria (grško: Πάτρια Κωνσταντινουπόλεως, latinsko: Scriptores originum Constantinopolitarum, v dobesednem prevodu Pisci konstantinopelskega porekla), bizantinska zbirka zgodovinskih del o zgodovini in spomenikih v bizantinski prestolnici Konstantinoplu, sodobnem Istanbulu, Turčija.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Konstantinopelska patria · Poglej več »
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Konstantinopelsko obzidje · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Križarske vojne · Poglej več »
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Ladislav I. Ogrski · Poglej več »
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Logotet · Poglej več »
Logothetes tou dromou
Poštni logotet (grško) je bil načelnik javne pošte (latinsko, grško ali enostavno) in eden od najvišjih fiskalnih ministrov (logotetov) Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Logothetes tou dromou · Poglej več »
Marija Bagrationi
Marta-Marija Bagrationi (grško: Μαρία της Αλανίας, gruzijsko: მართა, მარიამი), bizantinska cesarica, hčerka gruzijskega kralja Bagrata IV., žena bizantinskega cesarja Mihaela VII. Dukasa, kasneje tudi cesarja Nikefora III. Botanijata, * okrog 1050, † po letu 1103.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Marija Bagrationi · Poglej več »
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Meniška skupnost na gori Atos · Poglej več »
Mezeška trdnjava
Mezeška trdnjava ali trdnjava Neucikon (Неузетикон ali Неутзикон "Velika enciklopedija Bolgarije", BAS, letnik 7 (KRU-IOM), Založba Trud, Sofija 2012, ISBN 978-954-8104-29-6, str. 2770 - 2772.) je srednjeveška bizantinska trdnjava, zgrajena v 11.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Mezeška trdnjava · Poglej več »
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Mihael VII. Dukas · Poglej več »
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Mira, Likija · Poglej več »
Nikefor Brijenij
Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Nikefor Brijenij · Poglej več »
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Nikefor III. Botanijat · Poglej več »
Obleganje Antiohije
Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Obleganje Antiohije · Poglej več »
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Obleganje Nikeje · Poglej več »
Palača Blaherne
Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Palača Blaherne · Poglej več »
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Paleologi · Poglej več »
Patmos
Patmos (grško Πάτμος, Pátmos) je majhen grški otok v Egejskem morju.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Patmos · Poglej več »
Peter (hrvaški kralj)
Peter, slavonski kralj kralj, * neznano, † 1097.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Peter (hrvaški kralj) · Poglej več »
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Peter Puščavnik · Poglej več »
Pisa
Brez opisa.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Pisa · Poglej več »
Pokol Latinov
Pokol Latinov (Massacre of the Latins; Pokolj Latina; Massacro dei Latini; Σφαγή των Λατίνων beri: Sfage ton Latinon) je bil velik pokol katoličanov (imenovanih "Latini") – avtohtonih prebivalcev Carigrada, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva, od strani grških pravoslavnih prebivalcev mesta maja (po nekaterih virih aprila) leta 1182.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Pokol Latinov · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Prva križarska vojna · Poglej več »
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime. Nastala je okoli leta 1091 kot vazalna kneževina Duklje, srbske države, ki je sama nastala iz zgodnjesrednjeveške Srbske kneževine s središčem v Raški do leta 960. O njej je v primarnih virih po bolgarsko-bizantinskih vojnah zelo malo podatkov. Ustanovitelj kneževine Vukan je prevzel naziv veliki knez, ko je njegov stric in vladar Duklje Konstantin Bodin po desetletjih upora končal v bizantinski ječi. Medtem ko je bila Duklja prizadeta zaradi državljanskih vojn, je Raška nadaljevala boj proti Bizantincem. Raška dinastija Vukanović je uspela dobiti pod svojo oblast večino nekdanje srbske države in se razširiti na jug in vzhod. Knezi so preko diplomatskih zvez z Ogrsko uspeli obdržati svojo neodvisnost preko sredine 12. stoletja. V dinastični državljanski vojni leta 1166 je zmagal Štefan Nemanja. Njegov sin Štefan je bil leta 1217 kronan za prvega srbskega kralja, medtem ko je srednji sin Rastko (Sveti Sava) leta 1219 postal prvi nadškof Srbije.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Raška · Poglej več »
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške. Naslov saint-gilleskega grofa je podedoval po očetu, naslov mejnega grofa Provanse pa je dobil leta 1094 po smrti Viljema Bertranda Provansalskega. Bil je trikrat poročen in dvakrat izobčen iz cerkve, ker se je poročil s svojo sestrično, s katero je imel sina Bertranda. Druga žena Matilda je bila hči sicilskega vladarja Rogerija I. Tretja žena Elvira je bila nezakonska hči kastiljskega kralja Alfonza VI., s katerim se je boril proti Mavrom. Na romanju v Jeruzalemu je bil že pred letom 1096. Na poziv papeža Urbana II. se je leta 1096 med prvimi pridružil križarski vojski. Udeležil se je vseh velikih bitk in obleganja Jeruzalema. Po zasedbi Jeruzalema so mu ponudili jeruzalemsko krono, vendar jo je odklonil.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Rajmond IV. Touluški · Poglej več »
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Rimski konzul · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Robert Guiscard · Poglej več »
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Rodos · Poglej več »
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Rogerij II. Sicilski · Poglej več »
Samostan Bačkovo
Bačkovski samostan Uspenja Bogorodice (bolgarsko Бачковски манастир "Успение Богородично", Bačkovski manastir "Uspenie Bogorodično", gruzinsko პეტრიწონის მონასტერი, Petritsonis Monasteri), arhaično samostan Petritsoni ali samostan Matere Božje Petrisonske, ja glavni pravoslavni samostan v južni Bolgariji.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Samostan Bačkovo · Poglej več »
Samostan Janeza Evangelista, Patmos
Samostan Janeza Evangelista (grško Μονή τουΑγίουΙωάννουτουΘεολόγου, Moní tou Agíou Ioánnou tou Theológou) ali samostan sv.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Samostan Janeza Evangelista, Patmos · Poglej več »
Samostan Ksiropotam
Samostan Ksiropotam (grško, Moní Xiropotámou) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na gori Atos v severni Grčiji.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Samostan Ksiropotam · Poglej več »
Samostan Kutlumuš
Samostan Kutlumuš (grško, Moní Koutloumousíoui) ali Kutlumusi (grško) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Samostan Kutlumuš · Poglej več »
Samostan Kykkos
Samostan Kykkos (grško Ιερά Μονή Κύκκουali Κύκκος na kratko, turško Cikko Manastırı), ki leži 20 km zahodno od Pedoulasa, je eden najbogatejših in najbolj znanih samostanov na Cipru.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Samostan Kykkos · Poglej več »
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Sebastokrator · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Solidus · Poglej več »
Tagma (vojaška enota)
Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Tagma (vojaška enota) · Poglej več »
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Tankred Galilejski · Poglej več »
Teodora III.
Teodora (grško) je bila cesarica Bizantinskega cesarstva, ki je kot socesarica sestre Zoe vladala dva meseca leta 1042 in kot samostojna cesarica od 11.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Teodora III. · Poglej več »
Tetarteron
Tetarteron (grško, dobesedo četrt kovanca, četrtak) je bil naziv dveh različnih bizantinskih kovancev: zlatega, ki je bil v obtoku od 960.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Tetarteron · Poglej več »
Uroš I. Vukanović
Uroš I. Vukanovič (srbsko Урош I Вукановић) je bil od okoli 1112 to 1145 veliki knez (srbsko veliki župan) Velike kneževine Srbije, * 1084/1085, Raška, † 1144/1145, Raška.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Uroš I. Vukanović · Poglej več »
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Varjagi · Poglej več »
Veliki župan
Hilandarska listina Veliki župan (srbsko велики жупан, veliki župan, grško, zoupanos megas, slovensko veliki knez) je bil naziv srbskih vladarjev v 11.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Veliki župan · Poglej več »
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Vladimir Monomah · Poglej več »
Vukanovići
Vukanovići (srbsko Вукановићи, Vukanovići) so bili srbska vladarska dinastija, ki je od začetka 11.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Vukanovići · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
Zoste patrikia
Kastorije okoli leta 1070 Zōstē patrikía (grško ζωστὴ πατρικία) je bil bizantinski dvorni naslov, rezerviran izključno za žensko, ki je bila glavna spremljevalka in pomočnica vladajoče cesarice.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in Zoste patrikia · Poglej več »
1048
1048 (MXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1048 · Poglej več »
1057
1057 (MLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1057 · Poglej več »
1078
1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1078 · Poglej več »
1081
1081 (MLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1081 · Poglej več »
1083
1083 (MLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1083 · Poglej več »
1091
1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1091 · Poglej več »
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1095 · Poglej več »
1096
1096 (MXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1096 · Poglej več »
1097
1097 (MXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1097 · Poglej več »
1098
1098 (MXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1098 · Poglej več »
1100
1100 (MC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1100 · Poglej več »
1107
1107 (MCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1107 · Poglej več »
1116
1116 (MCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1116 · Poglej več »
1117
1117 (MCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1117 · Poglej več »
1118
1118 (MCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1118 · Poglej več »
1148
1148 (MCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 1148 · Poglej več »
15. avgust
15.
Novo!!: Aleksej I. Komnen in 15. avgust · Poglej več »
