Kazalo
107 odnosi: Absolutizem, Albanija, Apeninski polotok, Aragonsko kraljestvo, Aristokracija, Atlantski ocean, Benečija, Beneščina, Beneški dož, Benetke, Bitka pri Lepantu, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Campoformijski mir, Carigrad, Ciper, Dalmacija, Davek, Demokracija, Država, Državni udar, Družina, Egejsko morje, Ekonomija, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Emilija - Romanja, Evropa, Ferdinand II. Aragonski, Finance, Francoska prva republika, Francoska revolucija, Francozi, Franki, Furlanija, General, Genovska republika, Grčija, Grščina, Humanizem, Huni, Ikonoklazem, Insignija, Istra, Italija, Italijanščina, Izvršilna oblast, Jadransko morje, Jonski otoki, Kambrejska liga, Korespondenca, ... Razširi indeks (57 več) »
- 1. tisočletje v Italiji
- Bivše države na Apeninskem polotoku
- Bivše republike
- Zgodovina Balkana
- Zgodovina Sredozemlja
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Beneška republika in Absolutizem
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Beneška republika in Albanija
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Beneška republika in Apeninski polotok
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Poglej Beneška republika in Aragonsko kraljestvo
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Beneška republika in Aristokracija
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Beneška republika in Atlantski ocean
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Beneška republika in Benečija
Beneščina
Beneščina je romanski jezik, ki ga kot materni jezik uporablja več kot dva milijona ljudi, večinoma v italijanski deželi Benečija (it. veneto), kjer jo lahko skoraj vseh pet milijonov prebivalcev razume.
Poglej Beneška republika in Beneščina
Beneški dož
Leonarda Loredana Dož je naziv beneških vladarjev.
Poglej Beneška republika in Beneški dož
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Beneška republika in Benetke
Bitka pri Lepantu
Bitka pri Lepantu je lahko.
Poglej Beneška republika in Bitka pri Lepantu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Beneška republika in Bizantinsko cesarstvo
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Beneška republika in Bližnji vzhod
Campoformijski mir
Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.
Poglej Beneška republika in Campoformijski mir
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Beneška republika in Carigrad
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Beneška republika in Ciper
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Beneška republika in Dalmacija
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Beneška republika in Davek
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Beneška republika in Demokracija
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Beneška republika in Država
Državni udar
Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.
Poglej Beneška republika in Državni udar
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Beneška republika in Družina
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Beneška republika in Egejsko morje
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Beneška republika in Ekonomija
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Beneška republika in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Beneška republika in Emilija - Romanja
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Beneška republika in Evropa
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Beneška republika in Ferdinand II. Aragonski
Finance
Finance so gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi zadevami.
Poglej Beneška republika in Finance
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.
Poglej Beneška republika in Francoska prva republika
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Beneška republika in Francoska revolucija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Beneška republika in Francozi
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Beneška republika in Franki
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Beneška republika in Furlanija
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Beneška republika in General
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Beneška republika in Genovska republika
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Beneška republika in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Beneška republika in Grščina
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Beneška republika in Humanizem
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Beneška republika in Huni
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Beneška republika in Ikonoklazem
Insignija
Insignije (-nij, ž mn., latinsko insignia) so skupek znamenj oz.
Poglej Beneška republika in Insignija
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Beneška republika in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Beneška republika in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Beneška republika in Italijanščina
Izvršilna oblast
Izvršilna oblast je ob zakonodajni in pravosodni ena izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov.
Poglej Beneška republika in Izvršilna oblast
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Beneška republika in Jadransko morje
Jonski otoki
Jonski otoki (grško Ιόνια νησιά, (Ionia nisia), tradicionalno grško Επτάνησα (Eptanisa) ali Ἑπτάνησος, (Heptanēsos), italijansko Eptaneso), kar pomeni sedem otokov) je otočje sedmih večjih otokov in več manjših otokov v Jonskem morju.Veliki splošni leksikon 9, DZS, Ljubljana, 2006 Večji otoki so.
Poglej Beneška republika in Jonski otoki
Kambrejska liga
Kambrejska liga je bilo zavezništvo proti Beneški republiki, ki se je izoblikovalo leta 1508 na pobudo papeža Julija II. Sestavljali so ga Papeška država (papež Julij II.), Francija (Ludvik XII. Francoski), Sveto Rimsko cesarstvo (Maksimilijan I. Habsburški), Španija-Kraljevina Sicilija-Neapeljsko kraljestvo (Ferdinand II.
Poglej Beneška republika in Kambrejska liga
Korespondenca
Korespondenca (fr. correspondance) so medsebojni pisemski stiki, običajno gre za dvosmerno, formalno ali zasebno komunikacijo na daljavo, ki vključuje pisma, elektronsko pošto, spletne forume, bloge...
Poglej Beneška republika in Korespondenca
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Beneška republika in Kotor
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Beneška republika in Kreta
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Beneška republika in Križar
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Beneška republika in Langobardi
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Beneška republika in Latinščina
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Beneška republika in Leon III. Izavrijec
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Beneška republika in Lombardija
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Beneška republika in Ludvik XII. Francoski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Beneška republika in Maksimilijan I. Habsburški
Mavricij (bizantinski cesar)
Mavricij (latinsko, grško, Flávios Mavríkios Tivérios Ávgoustos) je bil od leta 582 do 602 cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, * 539, † 27. november 602.
Poglej Beneška republika in Mavricij (bizantinski cesar)
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Beneška republika in Mestna država
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Beneška republika in Napoleon Bonaparte
Odkritje Amerike
''Kolumbovo izkrcanje''; naslikal Dióscoro Puebla, 1862 Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12.
Poglej Beneška republika in Odkritje Amerike
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Beneška republika in Osmansko cesarstvo
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Beneška republika in Otok
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Beneška republika in Padova
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Beneška republika in Padska nižina
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Beneška republika in Papeška država
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Beneška republika in Papež
Papež Štefan II.
Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).
Poglej Beneška republika in Papež Štefan II.
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Beneška republika in Papež Julij II.
Papež Zaharija
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Beneška republika in Papež Zaharija
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Beneška republika in Peloponez
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Beneška republika in Pipin Mali
Pomorske republike
Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.
Poglej Beneška republika in Pomorske republike
Pomorstvo
Pomorstvo (s tujko navtika) je dejavnost povezana s plovbo po morju in izkoriščanje morskega bogastva, oziroma dejavnost v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem.
Poglej Beneška republika in Pomorstvo
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Beneška republika in Pravo
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Beneška republika in Republika
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Beneška republika in Rim
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Beneška republika in Rimskokatoliška cerkev
Secesija
Secesija ima več pomenov.
Poglej Beneška republika in Secesija
Sodna oblast
Sodna oblast je pravica do sojenja na podlagi veljavnih zakonov in ob upoštevanju predloženih dokazov.
Poglej Beneška republika in Sodna oblast
Srednjeveška komuna
Komuna je posebna vrsta samouprave, ki je nastala v zahodni Evropi v zgodnjem enajstem stoletju vsled prostovoljnega združenja med mestnimi prebivalci.
Poglej Beneška republika in Srednjeveška komuna
Srednjeveške komune v Italiji
Srednjeveška komuna je posebna vrsta samouprave, ki se je pojavila v zahodni Evropi v zgodnjem 11. stoletju.
Poglej Beneška republika in Srednjeveške komune v Italiji
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Beneška republika in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Beneška republika in Sredozemlje
Suverenost
Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).
Poglej Beneška republika in Suverenost
Sveta liga (Sredozemlje)
Sveta liga je bila vojaški pakt, ki je bil sklenjen 20. maja 1571 v Rimu med krščanskimi državami.
Poglej Beneška republika in Sveta liga (Sredozemlje)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Beneška republika in Sveto rimsko cesarstvo
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Poglej Beneška republika in Tiberij II. Konstantin
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Beneška republika in Trgovina
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Beneška republika in Trst
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Beneška republika in Turki
Ustavni zakon
Ustavni zakon je akt državnega zbora, ki spremeni posamezne določbe ustave.
Poglej Beneška republika in Ustavni zakon
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Beneška republika in Verona
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Beneška republika in Vladarska rodbina
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Beneška republika in Vojska
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Beneška republika in Zakon
Zakonodajna oblast
Zakonodajna oblast je pravica do izdajanja zakonov.
Poglej Beneška republika in Zakonodajna oblast
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Beneška republika in Zgodovinar
1509
1509 (MDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Beneška republika in 1509
1570
1570 (MDLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Beneška republika in 1570
1571
1571 (MDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Beneška republika in 1571
1645
1645 (MDCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Beneška republika in 1645
1669
1669 (MDCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Beneška republika in 1669
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Beneška republika in 1797
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Beneška republika in 1937
Glej tudi
1. tisočletje v Italiji
Bivše države na Apeninskem polotoku
Bivše republike
Zgodovina Balkana
Zgodovina Sredozemlja
Prav tako znan kot Serenissima.