Kazalo
20 odnosi: Balkan, Bizantinsko cesarstvo, Donava, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Fokas, Grščina, Italija, Justinijanova dinastija, Kavkaz, Konstantinopel, Langobardi, Latinščina, Sasanidsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Sredozemlje, Teofilakt Simokat, Tiberij II. Konstantin, 27. november, 539, 602.
- Bizantinski cesarji v 6. stoletju
- Bizantinski cesarji v 7. stoletju
- Justinijanska dinastija
- Obglavljeni ljudje
- Rojeni leta 539
- Umrli leta 602
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Balkan
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Bizantinsko cesarstvo
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Donava
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Fokas
Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Fokas
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Grščina
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Italija
Justinijanova dinastija
Justinijan I., mozaik v baziliki San Vitale, Ravena Konzulski diptih Justina, sina Justinijanovega bratranca Germana (540) Justinijanova dinastija je bila vladarska družina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 518 do 602.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Justinijanova dinastija
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Kavkaz
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Konstantinopel
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Langobardi
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Latinščina
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Sasanidsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Seznam bizantinskih cesarjev
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Sredozemlje
Teofilakt Simokat
Teofilakt Simokat (grško:, Theophylaktos Simokat(t)es), bizantinski zgodovinar iz zgodnjega 7.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Teofilakt Simokat
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in Tiberij II. Konstantin
27. november
27.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in 27. november
539
539 (DXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in 539
602
602 (DCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Mavricij (bizantinski cesar) in 602