Kazalo
32 odnosi: Abasidi, Anatolija, Ankara, Arabci, Armenci, Bitka pri Manzikertu, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Kalif, Kayseri, Kilikija, Križar, Križarske države, Mosul, Obleganje Nikeje, Seldžuki, Sivas, Sultan, Sultanat Rum, Vladarska rodbina, 1071, 1086, 11. stoletje, 1100, 1103, 1116, 1130, 1134, 1142, 1155, 1174, 12. stoletje.
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Danišmendi in Abasidi
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Danišmendi in Anatolija
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Poglej Danišmendi in Ankara
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Danišmendi in Arabci
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Danišmendi in Armenci
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Danišmendi in Bitka pri Manzikertu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Danišmendi in Bizantinsko cesarstvo
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Danišmendi in Bohemond I. Antiohijski
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Danišmendi in Kalif
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Poglej Danišmendi in Kayseri
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Danišmendi in Kilikija
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Danišmendi in Križar
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Danišmendi in Križarske države
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Danišmendi in Mosul
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Poglej Danišmendi in Obleganje Nikeje
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Danišmendi in Seldžuki
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Poglej Danišmendi in Sivas
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Danišmendi in Sultan
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Danišmendi in Sultanat Rum
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Danišmendi in Vladarska rodbina
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Danišmendi in 1071
1086
1086 (MLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Danišmendi in 1086
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Danišmendi in 11. stoletje
1100
1100 (MC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Danišmendi in 1100
1103
1103 (MCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Danišmendi in 1103
1116
1116 (MCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Danišmendi in 1116
1130
1130 (MCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Danišmendi in 1130
1134
1134 (MCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Danišmendi in 1134
1142
1142 (MCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Danišmendi in 1142
1155
1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Danišmendi in 1155
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Danišmendi in 1174
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Danišmendi in 12. stoletje