Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Alain de Lille, Aleksej I. Komnen, Almoravidi, Arda Armenska, Azteška civilizacija, Štefan II. Ogrski, Heloiza, Henrik I. Angleški, Julijanski koledar, Koloman Ogrski, Ludvik VI. Francoski, Mesud I., Ogrska, Pierre Abélard, Prestopno leto, Rimske številke, Sobota, Sultanat Rum, Uraka, kraljica Kastilje in Leóna, 1045, 1070, 1131, 1173, 1198, 1202.
Alain de Lille
Alain de Lille (Alan iz Lilla, Alain de L'Isle) (latinsko: Alanus ab Insulis), se je rodil v mestu Lille, v Franciji, okoli leta 1128, datum njegove smrti ni poznan, ampak raziskave kažejo, da je umrl med 14.4.1202 in 5.4.1203. Bil je francoski teolog in pesnik.
Novo!!: 1116 in Alain de Lille · Poglej več »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Novo!!: 1116 in Aleksej I. Komnen · Poglej več »
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Novo!!: 1116 in Almoravidi · Poglej več »
Arda Armenska
Arda (armensko Արդա, Arda) je bila kot druga žena Balduina I. Jeruzalemskega grofica Edese in prva kraljica Jeruzalemskega kraljestva, ker Balduinov predhodnik Godfrej Bouillonski ni bil poročen, * ni znano, † ne pred 1116.
Novo!!: 1116 in Arda Armenska · Poglej več »
Azteška civilizacija
Sončni kamen Aztéki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike.
Novo!!: 1116 in Azteška civilizacija · Poglej več »
Štefan II. Ogrski
Štefan II. (II. István., Stjepan II..), hrvaški kralj (1105/1116-1131), ogrski kralj (1116-1131), * 1101, † 1. marec 1116, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Novo!!: 1116 in Štefan II. Ogrski · Poglej več »
Heloiza
Héloïse d'Argenteuil (ɛloʊ.iːz/ ali /ˈhɛloʊ.iːz/; Francosko: e.lɔ.iz, pisano tudi kot Helöise, Héloyse, Hélose, Heloisa, Helouisa, Eloise in Aloysia), francoska redovnica, opatinja, učenjakinja in pisateljica, * okoli 1090, † 16. maj 1164.
Novo!!: 1116 in Heloiza · Poglej več »
Henrik I. Angleški
Henrik I. Angleški, angleški kralj, * okoli 1068/1069, Selby, Yorkshire, † 1. december 1135, Saint-Denis-en-Lyons, Normandija.
Novo!!: 1116 in Henrik I. Angleški · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1116 in Julijanski koledar · Poglej več »
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Novo!!: 1116 in Koloman Ogrski · Poglej več »
Ludvik VI. Francoski
Ludvik VI., vzdevek Debeli (francosko Louis le Gros), francoski kralj, * 1. december 1081, † 1. avgust 1137, Ludvik je bil sin kralja Filipa I. (vladal 1060-1108) iz rodu Kapetingov.
Novo!!: 1116 in Ludvik VI. Francoski · Poglej več »
Mesud I.
Mesud I. (sodobno turško I. Rükneddin Mesud ali Rukn al-Dīn Mas'ūd, perzijsko ركن الدین مسعود) je bil od leta 1116 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1095, † 1156.
Novo!!: 1116 in Mesud I. · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: 1116 in Ogrska · Poglej več »
Pierre Abélard
Peter Abelard (-,, tudi Abailard, Abeilard, francoski sholastični filozof, logik in teolog, *1079, Le Pallet, Vojvodina Bretanija, Kraljevina Francija, † 21. april 1142, Chalon-sur-Saône, Vojvodina Burgundija, Kraljevina Francija. Velja za enega najbolj vplivnih sholastičnih učenjakov v 12. stoletju, ki je bil v središču takratnih intelektualnih razprav in polemik. Odlikoval se je v naravoslovnih znanostih in v dialektiki, veji filozofije, ki je tedaj v glavnem vključevala Aristotelovo logiko, prenešeno prek latinskih virov. V metafiziki je zagovornik konceptualizma, ontološke pozicije med realizmom in nominalizmom, ki uvršča univerzalije v um. V javnih disputih je bil izjemno vešč govorec, ki se ni pustil zmesti svojim idejnim nasprotnikom in intelektulanim rivalom. Odlikovali so ga hiter razum, oster jezik in popolni spomin, ki so ga naredile nepremagljivega v debati. Nazadnje pa sta mu najbolj škodili aroganca in drznost tudi v disputih okoli teoloških dogem, kar je bilo dovolj, da so ga nazadnje obsodili krivoverstva in na osamo. Njegova burna osebnost je pustila vtis na vseh, ki jih je spoznal, v pozitivnem in negativnem. Iz disputov s takrat najbolj priznanim teologom Bernardom iz Clairvauxa je sicer izšel kot utišani poraženec, a nedvomno kot moralni zmagovalec. Zgodba o njegovem razmerju in ljubezni do svoje učenke Heloize (Héloïse) je postala legendarna in primer tragične romance. Kljub njegovemu izjemno razgibanemu življenju so njegovi dosežki filozofiji tisti, ki so ga naredili za priznano ime.
Novo!!: 1116 in Pierre Abélard · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1116 in Prestopno leto · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1116 in Rimske številke · Poglej več »
Sobota
Sobóta je dan v tednu med petkom in nedeljo.
Novo!!: 1116 in Sobota · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: 1116 in Sultanat Rum · Poglej več »
Uraka, kraljica Kastilje in Leóna
Uraka je ena prvih španskih kraljic (Urraca I reina de Castilla y León).
Novo!!: 1116 in Uraka, kraljica Kastilje in Leóna · Poglej več »
1045
1045 (MXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1116 in 1045 · Poglej več »
1070
1070 (MLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1116 in 1070 · Poglej več »
1131
1131 (MCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1116 in 1131 · Poglej več »
1173
1173 (MCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1116 in 1173 · Poglej več »
1198
1198 (MCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1116 in 1198 · Poglej več »
1202
1202 (MCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1116 in 1202 · Poglej več »
