Odpri v Google MapsKazalo
37 odnosi: Ademar Monteilski, Aleksej I. Komnen, Aleksiada, Ana Komnena, Anatolija, Antiohija, İznik, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Carigrad, Danišmendi, Fulcher iz Chartresa, Gesta Francorum, Godfrej Bouillonski, Jeruzalem, Kılıç Arslan I., Križar, Peter Puščavnik, Prva križarska vojna, Rajmond IV. Touluški, Seldžuki, Sultan, Sultanat Rum, Tankred Galilejski, Tatikij, 1. julij, 1077, 1096, 1097, 14. maj, 16. maj, 17. junij, 19. junij, 20. maj, 21. maj, 26. junij, 6. maj.
Ademar Monteilski
Adhémar, Adémar, Aimar ali Aelarz Monteilski (francosko: Adhémar de Monteil), škof v Le Puy-en-Velayu in apostolski legat v prvi križarski vojni, † 1. avgust 1098, Antiohija.
Poglej Obleganje Nikeje in Ademar Monteilski
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Obleganje Nikeje in Aleksej I. Komnen
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Obleganje Nikeje in Aleksiada
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Obleganje Nikeje in Ana Komnena
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Obleganje Nikeje in Anatolija
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Obleganje Nikeje in Antiohija
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Obleganje Nikeje in İznik
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Obleganje Nikeje in Bizantinsko cesarstvo
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Obleganje Nikeje in Bohemond I. Antiohijski
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Obleganje Nikeje in Carigrad
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Poglej Obleganje Nikeje in Danišmendi
Fulcher iz Chartresa
Fulcher iz Chartresa, kronist prve križarske vojne, * okrog 1059, Chartres, Francija, † 1127, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Obleganje Nikeje in Fulcher iz Chartresa
Gesta Francorum
Gesta Francorum (Dejanja Frankov) s polnim naslovom De Gesta Francorum et aliorum Hierosolimitanorum (Dejanja Frankov in drugih romarjev v Jeruzalem) je latinska kronika prve križarske vojne, ki je bila napisana leta 1100 ali 1101.
Poglej Obleganje Nikeje in Gesta Francorum
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Obleganje Nikeje in Godfrej Bouillonski
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Obleganje Nikeje in Jeruzalem
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Poglej Obleganje Nikeje in Kılıç Arslan I.
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Obleganje Nikeje in Križar
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Poglej Obleganje Nikeje in Peter Puščavnik
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Obleganje Nikeje in Prva križarska vojna
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.
Poglej Obleganje Nikeje in Rajmond IV. Touluški
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Obleganje Nikeje in Seldžuki
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Obleganje Nikeje in Sultan
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Obleganje Nikeje in Sultanat Rum
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Poglej Obleganje Nikeje in Tankred Galilejski
Tatikij
Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.
Poglej Obleganje Nikeje in Tatikij
1. julij
1.
Poglej Obleganje Nikeje in 1. julij
1077
1077 (MLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Obleganje Nikeje in 1077
1096
1096 (MXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Obleganje Nikeje in 1096
1097
1097 (MXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Obleganje Nikeje in 1097
14. maj
14.
Poglej Obleganje Nikeje in 14. maj
16. maj
16.
Poglej Obleganje Nikeje in 16. maj
17. junij
17.
Poglej Obleganje Nikeje in 17. junij
19. junij
19.
Poglej Obleganje Nikeje in 19. junij
20. maj
20.
Poglej Obleganje Nikeje in 20. maj
21. maj
21.
Poglej Obleganje Nikeje in 21. maj
26. junij
26.
Poglej Obleganje Nikeje in 26. junij
6. maj
6.
Poglej Obleganje Nikeje in 6. maj