Kazalo
72 odnosi: Ademar Monteilski, Albert iz Aachna, Aleksej I. Komnen, Anatolija, Antiohija, Arabci, Atabeg, İznik, Balduin I. Jeruzalemski, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Belgija, Betlehem, Bitka pri Askalonu, Bizantinsko cesarstvo, Božanska komedija, Bohemond I. Antiohijski, Boulogne-sur-Mer, Bruselj, Carigrad, Cezar (naslov), Dagobert iz Pise, Dante Alighieri, Egipt, Emir, Evropa, Fatimidi, Francija, Georg Friedrich Händel, Gesta Francorum, Grofija Edesa, Italija, Jadransko morje, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, Judje, Kamele, Karel Veliki, Katolištvo, Kerboga, Kilikija, Kneževina Antiohija, Kristjani, Kronika, Liège, Lorena, Madžarska, Mosul, Muslimani, Normani, Opera, ... Razširi indeks (22 več) »
- Francoski rimokatoličani
- Rojeni leta 1060
- Rojeni v 1060. letih
- Umrli leta 1100
- Vladarji Jeruzalemskega kraljestva
Ademar Monteilski
Adhémar, Adémar, Aimar ali Aelarz Monteilski (francosko: Adhémar de Monteil), škof v Le Puy-en-Velayu in apostolski legat v prvi križarski vojni, † 1. avgust 1098, Antiohija.
Poglej Godfrej Bouillonski in Ademar Monteilski
Albert iz Aachna
Albert iz Aachna (francosko: Albert d'Aix, latinsko: Albericus ali Albertus Aquensis), kanonik in kustos katedrale v Aachnu in kronist prve križarske vojne iz 12.
Poglej Godfrej Bouillonski in Albert iz Aachna
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Godfrej Bouillonski in Aleksej I. Komnen
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Godfrej Bouillonski in Anatolija
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Godfrej Bouillonski in Antiohija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Godfrej Bouillonski in Arabci
Atabeg
Atabeg, Atabek ali (v turških jezikih) Atabey, (armensko: Աթաբեկ, Atabek) je bil deden plemiški naslov turškega porekla.
Poglej Godfrej Bouillonski in Atabeg
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Godfrej Bouillonski in İznik
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Poglej Godfrej Bouillonski in Balduin I. Jeruzalemski
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Godfrej Bouillonski in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Godfrej Bouillonski in Belgija
Betlehem
Center današnjega Betlehema, Omarjeva mošeja bazilike Kristusovega rojstva Betlehem (hebrejsko.
Poglej Godfrej Bouillonski in Betlehem
Bitka pri Askalonu
Bitka pri Askalonu, ki je potekala 12. avgusta 1099, predstavlja največjo krščansko zmago na odprtem polju v času križarskih vojn.
Poglej Godfrej Bouillonski in Bitka pri Askalonu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Godfrej Bouillonski in Bizantinsko cesarstvo
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Poglej Godfrej Bouillonski in Božanska komedija
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Godfrej Bouillonski in Bohemond I. Antiohijski
Boulogne-sur-Mer
Boulogne-sur-Mer (nizozemsko Bonen) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais in eno najpomembnejših ribiških pristanišč v Franciji.
Poglej Godfrej Bouillonski in Boulogne-sur-Mer
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Godfrej Bouillonski in Bruselj
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Godfrej Bouillonski in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Godfrej Bouillonski in Cezar (naslov)
Dagobert iz Pise
Dagobert (tudi Daimbert, Diabertus, Daiberto Lanfranchi), nadškof iz Pise in prvi latinski jeruzalemski patriarh, † 1107.
Poglej Godfrej Bouillonski in Dagobert iz Pise
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Godfrej Bouillonski in Dante Alighieri
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Godfrej Bouillonski in Egipt
Emir
Emir je moško osebno ime.
Poglej Godfrej Bouillonski in Emir
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Godfrej Bouillonski in Evropa
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Poglej Godfrej Bouillonski in Fatimidi
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Godfrej Bouillonski in Francija
Georg Friedrich Händel
alt.
Poglej Godfrej Bouillonski in Georg Friedrich Händel
Gesta Francorum
Gesta Francorum (Dejanja Frankov) s polnim naslovom De Gesta Francorum et aliorum Hierosolimitanorum (Dejanja Frankov in drugih romarjev v Jeruzalem) je latinska kronika prve križarske vojne, ki je bila napisana leta 1100 ali 1101.
Poglej Godfrej Bouillonski in Gesta Francorum
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Godfrej Bouillonski in Grofija Edesa
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Godfrej Bouillonski in Italija
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Godfrej Bouillonski in Jadransko morje
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Godfrej Bouillonski in Jeruzalem
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Godfrej Bouillonski in Jeruzalemsko kraljestvo
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Godfrej Bouillonski in Judje
Kamele
Kamele so sodoprsti kopitarji, ki jih uvrščamo v družino Camelidae, ta pa je edina danes živeča družina v podredu žuljevinarjev (Tylopoda).
Poglej Godfrej Bouillonski in Kamele
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Godfrej Bouillonski in Karel Veliki
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Godfrej Bouillonski in Katolištvo
Kerboga
Kerboga (arabsko: كربغا, turško: Kürboğa), slaven seldžuški vojskovodja, med prvo križarsko vojno atabeg Mosula.
Poglej Godfrej Bouillonski in Kerboga
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Godfrej Bouillonski in Kilikija
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Godfrej Bouillonski in Kneževina Antiohija
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Poglej Godfrej Bouillonski in Kristjani
Kronika
Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.
Poglej Godfrej Bouillonski in Kronika
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Godfrej Bouillonski in Liège
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Godfrej Bouillonski in Lorena
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Godfrej Bouillonski in Madžarska
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Godfrej Bouillonski in Mosul
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Godfrej Bouillonski in Muslimani
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Godfrej Bouillonski in Normani
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Godfrej Bouillonski in Opera
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Godfrej Bouillonski in Papež
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Godfrej Bouillonski in Papež Gregor VII.
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Godfrej Bouillonski in Papež Urban II.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Godfrej Bouillonski in Patriarh
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Godfrej Bouillonski in Plemstvo
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Godfrej Bouillonski in Prva križarska vojna
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.
Poglej Godfrej Bouillonski in Rajmond IV. Touluški
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Godfrej Bouillonski in Richard Wagner
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Godfrej Bouillonski in Rim
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Godfrej Bouillonski in Seldžuki
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Godfrej Bouillonski in Spodnja Lorena
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Godfrej Bouillonski in Sveta dežela
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Godfrej Bouillonski in Sveto rimsko cesarstvo
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Poglej Godfrej Bouillonski in Tankred Galilejski
Verdun
Verdun je ime več krajev v Franciji in Sloveniji: Verdun je krajevno ime v Sloveniji in Franciji.
Poglej Godfrej Bouillonski in Verdun
Viljem iz Tira
Viljem iz Tira, škof v Tiru in kronist križarskih vojn in Jeruzalemskega kraljestva, * okrog 1130, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, † 29. september 1185, Tir, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Godfrej Bouillonski in Viljem iz Tira
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Godfrej Bouillonski in Vitez
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Godfrej Bouillonski in Vojvoda
1060
1060 (MLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Godfrej Bouillonski in 1060
1100
1100 (MC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Godfrej Bouillonski in 1100
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Godfrej Bouillonski in 12. stoletje
18. julij
18.
Poglej Godfrej Bouillonski in 18. julij