Odpri v Google MapsKazalo
40 odnosi: Alp Arslan, Anatolija, Antika, Arabci, Arhitektura, Asirci, Črno morje, Cezar (naslov), Efez, Evfrat, Grščina, Hetiti, Justinijan I., Kapadokija, Kralj, Mimar Sinan, Mustafa Kemal Atatürk, Osmanščina, Osmansko cesarstvo, Perzijsko cesarstvo, Poštna številka v Sloveniji, Rimsko cesarstvo, Sasanidsko cesarstvo, Seldžuki, Sinop, Sultanat Rum, Turčija, Turščina, Valerijan, Vzhodnoevropski čas, 1064, 13. stoletje, 15. stoletje, 16. stoletje, 200, 2000, 2008, 260, 300, 4. stoletje.
- Mesta v Turčiji
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Kayseri in Alp Arslan
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Kayseri in Anatolija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Kayseri in Antika
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Kayseri in Arabci
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Kayseri in Arhitektura
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Kayseri in Asirci
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Kayseri in Črno morje
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Kayseri in Cezar (naslov)
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Kayseri in Efez
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Kayseri in Evfrat
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Kayseri in Grščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Kayseri in Hetiti
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Kayseri in Justinijan I.
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Kayseri in Kapadokija
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Kayseri in Kralj
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Kayseri in Mimar Sinan
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Poglej Kayseri in Mustafa Kemal Atatürk
Osmanščina
Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Kayseri in Osmanščina
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Kayseri in Osmansko cesarstvo
Perzijsko cesarstvo
Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.
Poglej Kayseri in Perzijsko cesarstvo
Poštna številka v Sloveniji
Poštna številka je znak, sestavljen iz števk, ki dopolnjuje oziroma nadomešča naziv organizacijske enote javnega poštnega omrežja.
Poglej Kayseri in Poštna številka v Sloveniji
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Kayseri in Rimsko cesarstvo
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Kayseri in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Kayseri in Seldžuki
Sinop
Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.
Poglej Kayseri in Sinop
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Kayseri in Sultanat Rum
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Kayseri in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Kayseri in Turščina
Valerijan
Valerijan je moško osebno ime.
Poglej Kayseri in Valerijan
Vzhodnoevropski čas
Vzhódnoevrópski čàs (EET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je dve uri pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Kayseri in Vzhodnoevropski čas
1064
1064 (MLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Kayseri in 1064
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Kayseri in 13. stoletje
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Kayseri in 15. stoletje
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Kayseri in 16. stoletje
200
200 (CC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kayseri in 200
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kayseri in 2000
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Kayseri in 2008
260
260 (CCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kayseri in 260
300
300 (CCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kayseri in 300
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Poglej Kayseri in 4. stoletje