Kazalo
56 odnosi: Alberada Buonalberška, Aleksej I. Komnen, Aleksiada, Balduin I. Jeruzalemski, Balduin II. Jeruzalemski, Bitka pri Dorileju (1097), Bitka pri Draču (1081), Bitka pri Harranu, Bizantinsko cesarstvo, Canosa di Puglia, Danišmendi, Devolska pogodba, Drač, Filip I. Francoski, Genovska republika, Gesta Francorum, Godfrej Bouillonski, Grad Janina, Grofija Edesa, Janina (mesto), Jordan I. Kapuanski, Kılıç Arslan I., Kerboga, Kneževina Antiohija, Kneževina Taranto, Larisa, Latakija, Marat an-Numan, Nikefor Brijenij, Obleganje Antiohije, Obleganje Jeruzalema (1099), Obleganje Nikeje, Ohrid, Papež Urban II., Prva križarska vojna, Rajmond IV. Touluški, Robert Guiscard, Rogerij Borsa, Sikelgajta, Tankred Galilejski, Yaghi-Siyan, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1054, 1085, 1088, 1098, 1099, 1100, 1101, 1103, ... Razširi indeks (6 več) »
Alberada Buonalberška
Alberadin grob Alberada ali Alberada Buonalberška (latinsko: Alverada), prva žena Roberta Guiscarda, vojvode Apulije, s katerim se je poročila leta 1051 ali 1052, ko je bil še roparski baron v Kalabriji, * okrog 1033, † verjetno julij 1122.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Alberada Buonalberška
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Aleksej I. Komnen
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Aleksiada
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Balduin I. Jeruzalemski
Balduin II. Jeruzalemski
Balduin II.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Balduin II. Jeruzalemski
Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Harranu
Bitka pri Harranu je bila bitka med križarskima državama Antiohijo in Edeso in Turki Seldžuki.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Bitka pri Harranu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Bizantinsko cesarstvo
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Canosa di Puglia
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Danišmendi
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Devolska pogodba
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Drač
Filip I. Francoski
Filip I. (francosko Philippe Ier), imenovan Zaljubljeni, je bil od leta 1060 do 1108 frankovski kralj, * 23. maj 1052, Champagne-et-Fontaine, Francija, † 29. julij 1108, Melun, Francija.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Filip I. Francoski
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Genovska republika
Gesta Francorum
Gesta Francorum (Dejanja Frankov) s polnim naslovom De Gesta Francorum et aliorum Hierosolimitanorum (Dejanja Frankov in drugih romarjev v Jeruzalem) je latinska kronika prve križarske vojne, ki je bila napisana leta 1100 ali 1101.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Gesta Francorum
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Godfrej Bouillonski
Grad Janina
Grad Janina (Κάστρο Ιωαννίνων) je utrjeno staro mestno jedro mesta Janina v severozahodni Grčiji.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Grad Janina
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Grofija Edesa
Janina (mesto)
Janina (Ιωάννινα), pogosto imenovana Yannena (Γιάννενα) je glavno in največje mesto občine Ioannina in Epira, upravne regije v severozahodni Grčiji.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Janina (mesto)
Jordan I. Kapuanski
Jordan I. (italiansko: Giordano), grof Averse in knez Kapue od leta 1078 do smrti.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Jordan I. Kapuanski
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Kılıç Arslan I.
Kerboga
Kerboga (arabsko: كربغا, turško: Kürboğa), slaven seldžuški vojskovodja, med prvo križarsko vojno atabeg Mosula.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Kerboga
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Kneževina Antiohija
Kneževina Taranto
Kneževina Taranto je bila država v južni Italijji, ki jo je leta 1088 ustanovil Bohemond I., najstarejši sin Roberta Guiscarda, kot del mirovnega sporazuma med Bohemondom in njegovim mlajšim bratom Rogerijem Borso po sporu za nasledstvo Vojvodine Apulije.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Kneževina Taranto
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Larisa
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Latakija
Marat an-Numan
Marat an-Numan (معرة النعمان) je danes majhno mestece na zahodu Sirije, ki se nahaja ob avtocesti med Hamo in Alepom, nedaleč od »mrtvih mest« Bara in Serdžila.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Marat an-Numan
Nikefor Brijenij
Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Nikefor Brijenij
Obleganje Antiohije
Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Obleganje Antiohije
Obleganje Jeruzalema (1099)
Za druga obleganja Jeruzalema glej Obleganje Jeruzalema (razločitev). Obleganje Jeruzalema med prvo križarsko vojno je trajalo od 7.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Obleganje Jeruzalema (1099)
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Obleganje Nikeje
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Ohrid
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Papež Urban II.
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Prva križarska vojna
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Rajmond IV. Touluški
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard
Rogerij Borsa
Rogerij Borsa je bil normanski vojvoda Apulije in od leta 1085 do svoje smrti uspešen vladar južne Italije, * 1060/1061, Kampanija, † 22. februar 1111, Salerno.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Rogerij Borsa
Sikelgajta
Sikelgaita, tudi Sichelgaita ali Sigelgaita, langobardska kneginja, hčerka salernskega kneza Guaimarja IV.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Sikelgajta
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Tankred Galilejski
Yaghi-Siyan
Yaghi-Siyan, turški suženj seldžuškega sultana Malik Šaha I., guverner Antiohije med prvo križarsko vojno, † 3. junij 1098.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Yaghi-Siyan
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Zgodovina Rimskega cesarstva
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1054
1085
1085 (MLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1085
1088
1088 (MLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1088
1098
1098 (MXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1098
1099
1099 (MXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1099
1100
1100 (MC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1100
1101
1101 (MCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1101
1103
1103 (MCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1103
1104
1104 (MCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1104
1106
1106 (MCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1106
1107
1107 (MCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1107
1108
1108 (MCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1108
1111
1111 (MCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1111
3. marec
3.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 3. marec
Prav tako znan kot Bohemond I Antioški, Bohemond I. Antioški, Bohemond Tarantski, Bohemund I. Antioški, Bohemund Tarantski.