Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard
Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Alberada Buonalberška, Aleksej I. Komnen, Ana Komnena, Apulija, Bitka pri Draču (1081), Bizantinsko cesarstvo, Henrik IV. Nemški, Normani, Papež Gregor VII., Rogerij II. Sicilski, San Marco Argentano, Sikelgajta, Sveto rimsko cesarstvo, Taranto, Vojvoda.
Alberada Buonalberška
Alberadin grob Alberada ali Alberada Buonalberška (latinsko: Alverada), prva žena Roberta Guiscarda, vojvode Apulije, s katerim se je poročila leta 1051 ali 1052, ko je bil še roparski baron v Kalabriji, * okrog 1033, † verjetno julij 1122.
Alberada Buonalberška in Bohemond I. Antiohijski · Alberada Buonalberška in Robert Guiscard ·
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Aleksej I. Komnen in Bohemond I. Antiohijski · Aleksej I. Komnen in Robert Guiscard ·
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Ana Komnena in Bohemond I. Antiohijski · Ana Komnena in Robert Guiscard ·
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Apulija in Bohemond I. Antiohijski · Apulija in Robert Guiscard ·
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Bitka pri Draču (1081) in Bohemond I. Antiohijski · Bitka pri Draču (1081) in Robert Guiscard ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski · Bizantinsko cesarstvo in Robert Guiscard ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Bohemond I. Antiohijski in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Robert Guiscard ·
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Bohemond I. Antiohijski in Normani · Normani in Robert Guiscard ·
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Bohemond I. Antiohijski in Papež Gregor VII. · Papež Gregor VII. in Robert Guiscard ·
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Bohemond I. Antiohijski in Rogerij II. Sicilski · Robert Guiscard in Rogerij II. Sicilski ·
San Marco Argentano
San Marco Argentano je mesto in občina v provinci Cosenza (regija Kalabrija, južna Italija) ter tudi sedež rimskokatoliške škofije San Marco Argentano-Scalea.
Bohemond I. Antiohijski in San Marco Argentano · Robert Guiscard in San Marco Argentano ·
Sikelgajta
Sikelgaita, tudi Sichelgaita ali Sigelgaita, langobardska kneginja, hčerka salernskega kneza Guaimarja IV.
Bohemond I. Antiohijski in Sikelgajta · Robert Guiscard in Sikelgajta ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Bohemond I. Antiohijski in Sveto rimsko cesarstvo · Robert Guiscard in Sveto rimsko cesarstvo ·
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Bohemond I. Antiohijski in Taranto · Robert Guiscard in Taranto ·
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Bohemond I. Antiohijski in Vojvoda · Robert Guiscard in Vojvoda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard
Primerjava med Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard
Bohemond I. Antiohijski 68 odnose, medtem ko je Robert Guiscard 50. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 12.71% = 15 / (68 + 50).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
