Kazalo
65 odnosi: Ademar Monteilski, Aleksej I. Komnen, Anatolija, Antiohija, Atabeg, Balduin I. Jeruzalemski, Bitka pri Askalonu, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Carigrad, Cezar (naslov), Egipt, Ekskomunikacija, Emirat, Francija, Francoščina, Grof, Grofija Tripoli, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, Jezus Kristus, Kerboga, Kneževina Antiohija, Latakija, Mameluki, Mavri, Menih, Mosul, Narbonne, Obleganje, Obleganje Jeruzalema (1099), Obleganje Nikeje, Papež, Papež Urban II., Peter Bartolomej, Provansa, Prva križarska vojna, Rogerij I. Sicilski, Romanje, Seldžuki, Sicilija, Sredozemlje, Stolnica, Sveta dežela, Tankred Galilejski, Toulouse, Trdnjava, Tripoli, Libanon, Versailles, Vojvoda, ... Razširi indeks (15 več) »
- Francoski rimokatoličani
- Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev
- Rojeni v 1040. letih
- Umrli leta 1105
Ademar Monteilski
Adhémar, Adémar, Aimar ali Aelarz Monteilski (francosko: Adhémar de Monteil), škof v Le Puy-en-Velayu in apostolski legat v prvi križarski vojni, † 1. avgust 1098, Antiohija.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Ademar Monteilski
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Aleksej I. Komnen
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Anatolija
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Antiohija
Atabeg
Atabeg, Atabek ali (v turških jezikih) Atabey, (armensko: Աթաբեկ, Atabek) je bil deden plemiški naslov turškega porekla.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Atabeg
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Balduin I. Jeruzalemski
Bitka pri Askalonu
Bitka pri Askalonu, ki je potekala 12. avgusta 1099, predstavlja največjo krščansko zmago na odprtem polju v času križarskih vojn.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Bitka pri Askalonu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Bizantinsko cesarstvo
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Bohemond I. Antiohijski
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Cezar (naslov)
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Egipt
Ekskomunikacija
Ekskomunikácija ali izóbčenje je ukrep, s katerim se osebo (prisilno) izključi iz neke organizacije.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Ekskomunikacija
Emirat
Emirát (arabsko imarah, množina imarat) je v arabskem okolju področje, ki ga ima v oblasti emir - visok plemič oziroma knez.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Emirat
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Francoščina
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Grof
Grofija Tripoli
Grofija Tripoli in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Grofija Tripoli, četrta in zadnja večja križarska država, ki so jo ustanovili na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Grofija Tripoli
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Jeruzalem
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Jeruzalemsko kraljestvo
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Jezus Kristus
Kerboga
Kerboga (arabsko: كربغا, turško: Kürboğa), slaven seldžuški vojskovodja, med prvo križarsko vojno atabeg Mosula.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Kerboga
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Kneževina Antiohija
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Latakija
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Mameluki
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Mavri
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Rajmond IV. Touluški in Menih
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Mosul
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Narbonne
Obleganje
Konstantinopla leta 1453 je trajalo dva meseca Obleganje je vojaška ali policijska operacija, v kateri se nasprotnik v utrjenem objektu (mestu, trdnjavi, zgradbi, otoku...) zadržuje v popolnem ali delnem obroču.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Obleganje
Obleganje Jeruzalema (1099)
Za druga obleganja Jeruzalema glej Obleganje Jeruzalema (razločitev). Obleganje Jeruzalema med prvo križarsko vojno je trajalo od 7.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Obleganje Jeruzalema (1099)
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Obleganje Nikeje
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Rajmond IV. Touluški in Papež
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Rajmond IV. Touluški in Papež Urban II.
Peter Bartolomej
Peter Bartolomej (francosko Pierre Barthélemy) je bil vojak in mistik iz Francije, ki se je v vojski Rajmonda Saint-Gillesa udeležil prvega križarskega pohoda, * ni znano, Marseille, † 20. april 1099, Antiohija.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Peter Bartolomej
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Provansa
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Prva križarska vojna
Rogerij I. Sicilski
Rogerij I. Sicilski (francosko Roger Ier de Sicile) je bil od leta 1071 do 1101 normanski grof Sicilije in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni Italiji, * okoli 1031, † 22. junij 1101.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Rogerij I. Sicilski
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Romanje
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Seldžuki
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Sicilija
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Sredozemlje
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Stolnica
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Sveta dežela
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Tankred Galilejski
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Toulouse
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Trdnjava
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Tripoli, Libanon
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Versailles
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Rajmond IV. Touluški in Vojvoda
1041
1041 (MXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1041
1042
1042 (MXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1042
1094
1094 (MXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1094
1096
1096 (MXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1096
1097
1097 (MXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1097
1098
1098 (MXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1098
1099
1099 (MXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1099
1100
1100 (MC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1100
1101
1101 (MCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1101
1102
1102 (MCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1102
1105
1105 (MCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1105
1109
1109 (MCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 1109
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 12. stoletje
13. maj
13.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 13. maj
14. februar
14.
Poglej Rajmond IV. Touluški in 14. februar