Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Al-Gazali, Alfonz VI. Kastiljski, Ali ibn Jusuf, Almoravidi, Balduin I. Jeruzalemski, Bejrut, Głogów, Genovska republika, Grofija Tripoli, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Julijanski koledar, Koloman, Petek, Prestopno leto, Rajmond IV. Touluški, Rimske številke, Sidon, Slovaška, Svatopluk Olomuški, Sveti Anzelm, Tankred Galilejski, Tir, Libanon, Tripoli, Velika mošeja, Córdoba, Vladislav I. Češki, 10. avgust, 1033, 1040, 1043, 1067, 1080, 1110, 1138, 1146, 1169, 1171, 1185, 12. julij, 14. april, 21. april, 21. september, 24. avgust, 25. junij, 29. oktober, 30. junij.
Al-Gazali
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.
Novo!!: 1109 in Al-Gazali · Poglej več »
Alfonz VI. Kastiljski
Alfonz VI.
Novo!!: 1109 in Alfonz VI. Kastiljski · Poglej več »
Ali ibn Jusuf
Ali ibn Jusuf (arabsko علي بن يوسف), znan tudi kot Ali ben Jusef, je bil peti almoravidski emir, ki je vladal od leta 1106 do 1143, * 1084, Ceuta, † 26. januar 1143.
Novo!!: 1109 in Ali ibn Jusuf · Poglej več »
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Novo!!: 1109 in Almoravidi · Poglej več »
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Novo!!: 1109 in Balduin I. Jeruzalemski · Poglej več »
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Novo!!: 1109 in Bejrut · Poglej več »
Głogów
Poljski Grb mesta Głogów Głogów (nemško Glogau, češko Hlohov) je mesto v Šleziji (Spodnješlezijsko vojvodstvo, Poljska).
Novo!!: 1109 in Głogów · Poglej več »
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Novo!!: 1109 in Genovska republika · Poglej več »
Grofija Tripoli
Grofija Tripoli in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Grofija Tripoli, četrta in zadnja večja križarska država, ki so jo ustanovili na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni.
Novo!!: 1109 in Grofija Tripoli · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: 1109 in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Novo!!: 1109 in Henrik V. Nemški · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1109 in Julijanski koledar · Poglej več »
Koloman
Koloman je moško osebno ime.
Novo!!: 1109 in Koloman · Poglej več »
Petek
Pétek je dan v tednu med četrtkom in soboto.
Novo!!: 1109 in Petek · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1109 in Prestopno leto · Poglej več »
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške. Naslov saint-gilleskega grofa je podedoval po očetu, naslov mejnega grofa Provanse pa je dobil leta 1094 po smrti Viljema Bertranda Provansalskega. Bil je trikrat poročen in dvakrat izobčen iz cerkve, ker se je poročil s svojo sestrično, s katero je imel sina Bertranda. Druga žena Matilda je bila hči sicilskega vladarja Rogerija I. Tretja žena Elvira je bila nezakonska hči kastiljskega kralja Alfonza VI., s katerim se je boril proti Mavrom. Na romanju v Jeruzalemu je bil že pred letom 1096. Na poziv papeža Urbana II. se je leta 1096 med prvimi pridružil križarski vojski. Udeležil se je vseh velikih bitk in obleganja Jeruzalema. Po zasedbi Jeruzalema so mu ponudili jeruzalemsko krono, vendar jo je odklonil.
Novo!!: 1109 in Rajmond IV. Touluški · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1109 in Rimske številke · Poglej več »
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Novo!!: 1109 in Sidon · Poglej več »
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Novo!!: 1109 in Slovaška · Poglej več »
Svatopluk Olomuški
Svatopluk Olomuški (češko Svatopluk Olomoucký) je bil od leta 1107 do njegovega umora leta 1109 češki vojvoda, * okoli 1080, † 21. september 1109, Głogów, Kraljevina Poljska Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola.
Novo!!: 1109 in Svatopluk Olomuški · Poglej več »
Sveti Anzelm
Sveti Anzelm iz Canterburyja/iz Aoste, italijanski filozof, teolog in nadškof Canterburyja (od 1093 do 1109), * 1033, Aosta, Burgundija (danes Italija), † 21. april 1109, Canterbury, Anglija.
Novo!!: 1109 in Sveti Anzelm · Poglej več »
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Novo!!: 1109 in Tankred Galilejski · Poglej več »
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Novo!!: 1109 in Tir, Libanon · Poglej več »
Tripoli
Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.
Novo!!: 1109 in Tripoli · Poglej več »
Velika mošeja, Córdoba
Velika mošeja (špansko Mezquita–catedral de Córdoba ali Mezquita de Córdoba, tudi Stolnica Marijinega vnebovzetja) v Córdobi, Španija, je velika srednjeveška mošeja, ki so jo po rekonkvisti preuredili v stolnico.
Novo!!: 1109 in Velika mošeja, Córdoba · Poglej več »
Vladislav I. Češki
Vladislav I. (češko Vladislav I.) je bil v letih 1109 do 1117 in od 1120 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1065, † 12. april 1125.
Novo!!: 1109 in Vladislav I. Češki · Poglej več »
10. avgust
10.
Novo!!: 1109 in 10. avgust · Poglej več »
1033
1033 (MXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1109 in 1033 · Poglej več »
1040
1040 (MXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1109 in 1040 · Poglej več »
1043
1043 (MXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1109 in 1043 · Poglej več »
1067
1067 (MLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1109 in 1067 · Poglej več »
1080
1080 (MLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1109 in 1080 · Poglej več »
1110
1110 (MCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1109 in 1110 · Poglej več »
1138
1138 (MCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1109 in 1138 · Poglej več »
1146
1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1109 in 1146 · Poglej več »
1169
1169 (MCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1109 in 1169 · Poglej več »
1171
1171 (MCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1109 in 1171 · Poglej več »
1185
1185 (MCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1109 in 1185 · Poglej več »
12. julij
12.
Novo!!: 1109 in 12. julij · Poglej več »
14. april
14.
Novo!!: 1109 in 14. april · Poglej več »
21. april
21.
Novo!!: 1109 in 21. april · Poglej več »
21. september
21.
Novo!!: 1109 in 21. september · Poglej več »
24. avgust
24.
Novo!!: 1109 in 24. avgust · Poglej več »
25. junij
25.
Novo!!: 1109 in 25. junij · Poglej več »
29. oktober
29.
Novo!!: 1109 in 29. oktober · Poglej več »
30. junij
30.
Novo!!: 1109 in 30. junij · Poglej več »
