Kazalo
64 odnosi: Albanija, Antarktika, Asparuh, Črno morje, Benevento (pokrajina), Bizantinsko cesarstvo, Bojarji, Burgas, Cirilica, Drugi nicejski koncil, Drugo bolgarsko cesarstvo, Fotij I., Fotijeva shizma, Franki, Glagolica, Ikona, Ikonoklazem, Irena Atenska, Istra, Justinijan I., Kanonsko pravo, Karel Veliki, Karolingi, Katolištvo, Kavkan, Kliment Ohridski, Krščanstvo, Ludvik Nemški, Madžari, Mihael III. Pijanec, Mutimir Vlastimirović, Nikifor I. Logotet, Normani, Ohrid, Papež Formoz, Papež Hadrijan II., Papež Leon III., Papež Marin I., Papež Nikolaj I., Peter Gojniković, Pliska, Plovdiv, Presijan, Preslav, Prosigoj, Prvo bolgarsko cesarstvo, Rastislav, Sasi, Simeon I. Bolgarski, Sodni dan, ... Razširi indeks (14 več) »
- Rojeni v 9. stoletju
- Umrli leta 907
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Boris I. Bolgarski in Albanija
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Boris I. Bolgarski in Antarktika
Asparuh
Asparuh ali Isperih (bolgarsko: Аспарухali Исперих), prabolgarski vladar v drugi polovici 7.
Poglej Boris I. Bolgarski in Asparuh
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Boris I. Bolgarski in Črno morje
Benevento (pokrajina)
Pokrajina Benevento (v italijanskem izvirniku Provincia di Benevento) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej Boris I. Bolgarski in Benevento (pokrajina)
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Boris I. Bolgarski in Bizantinsko cesarstvo
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Poglej Boris I. Bolgarski in Bojarji
Burgas
Burgas je glavno mesto okraja Burgas v jugovzhodni Bolgariji in četrto največje mesto v državi z okoli 200.000 prebivalci (za Sofijo, Plovdivom in Varno).
Poglej Boris I. Bolgarski in Burgas
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Boris I. Bolgarski in Cirilica
Drugi nicejski koncil
Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.
Poglej Boris I. Bolgarski in Drugi nicejski koncil
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Boris I. Bolgarski in Drugo bolgarsko cesarstvo
Fotij I.
Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.
Poglej Boris I. Bolgarski in Fotij I.
Fotijeva shizma
Fotij I. Ignacij Nikolaj I. Fotijeva shizma je bil štiri leta (863-867) trajajoč razkol med nadškofijskima sedežema v Rimu in Konstantinoplu.
Poglej Boris I. Bolgarski in Fotijeva shizma
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Boris I. Bolgarski in Franki
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Boris I. Bolgarski in Glagolica
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Boris I. Bolgarski in Ikona
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Boris I. Bolgarski in Ikonoklazem
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9.
Poglej Boris I. Bolgarski in Irena Atenska
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Boris I. Bolgarski in Istra
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Boris I. Bolgarski in Justinijan I.
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Poglej Boris I. Bolgarski in Kanonsko pravo
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Boris I. Bolgarski in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Boris I. Bolgarski in Karolingi
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Boris I. Bolgarski in Katolištvo
Kavkan
Kavkan ali kavhan (bolgarsko Кавхан, kavhan)Moravcsik, G..
Poglej Boris I. Bolgarski in Kavkan
Kliment Ohridski
Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.
Poglej Boris I. Bolgarski in Kliment Ohridski
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Boris I. Bolgarski in Krščanstvo
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Boris I. Bolgarski in Ludvik Nemški
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Boris I. Bolgarski in Madžari
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Boris I. Bolgarski in Mihael III. Pijanec
Mutimir Vlastimirović
Mutimir Vlastimirović (srbsko Мутимир, Mutimir, grško, Muntimiros) je bil srbski knez, ki je vladal približno od leta 850 do 891, * ni znano, † 891.
Poglej Boris I. Bolgarski in Mutimir Vlastimirović
Nikifor I. Logotet
Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.
Poglej Boris I. Bolgarski in Nikifor I. Logotet
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Boris I. Bolgarski in Normani
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Boris I. Bolgarski in Ohrid
Papež Formoz
Formoz (Papa Formosus), italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * okrog 816 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 896 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 19.
Poglej Boris I. Bolgarski in Papež Formoz
Papež Hadrijan II.
Hadrijan II., papež Rimskokatoliške cerkve; * 792 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. december 872 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Boris I. Bolgarski in Papež Hadrijan II.
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Boris I. Bolgarski in Papež Leon III.
Papež Marin I.
Marin I. ali Martin II. (latinsko Papa Marinus Primus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Gallese, severni Lacij (danes Italija), † 15. maj 884, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Boris I. Bolgarski in Papež Marin I.
Papež Nikolaj I.
Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Boris I. Bolgarski in Papež Nikolaj I.
Peter Gojniković
Peter Gojniković (srbsko Петар Гојниковић, Petar Gojniković, grško, Pétros) je bil srbski knez iz dinastije Vlastimirović, ki je vladal od leta 892 do 917, * okrog 870, † 917.
Poglej Boris I. Bolgarski in Peter Gojniković
Pliska
Pliska je prva prestolnica Prvega bolgarskega cesarstva in manjše mesto, zgrajeno na območju nekdanje vasi Aboba.
Poglej Boris I. Bolgarski in Pliska
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Boris I. Bolgarski in Plovdiv
Presijan
Presijan (bolgarsko Пресиян, Персиян ali Пресиан, Presijan, Persijan ali Presian) je bil bolgarski kan, ki je vladal od leta 836 do 852 med intenzivnim širjenjem Prvega bolgarskega cesarstva v Makedonijo, * ni znano, † 852.
Poglej Boris I. Bolgarski in Presijan
Preslav
Preslav (v virih Prezlaus, Pretzlai), okrog leta 1043, je bil odvetnik Heme Selško-breške in morda njen sorodnik.
Poglej Boris I. Bolgarski in Preslav
Prosigoj
Prosigoj (srbsko Просигој, Prosigoj, grško, Prosegoës ali Prosegoïs) je bil srbski knez, ki je vladal malo pred letom 830, * druga polovica 8.
Poglej Boris I. Bolgarski in Prosigoj
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Boris I. Bolgarski in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rastislav
Rastislav je moško osebno ime.
Poglej Boris I. Bolgarski in Rastislav
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Boris I. Bolgarski in Sasi
Simeon I. Bolgarski
Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.
Poglej Boris I. Bolgarski in Simeon I. Bolgarski
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Boris I. Bolgarski in Sodni dan
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Boris I. Bolgarski in Stara cerkvena slovanščina
Strojimir Vlastimirović
Strojimir Vlastimirović (srbsko Стројимир Властимировић, grško, Stroímir/Stroímiros) je bil srbski velikaš in z bratoma Mutimirjem in Gojnikom sovladar Srbske kneževine, ki je vladal približno od leta 851 do njegove in Gojnikove odstavitve po neuspelem državnem udaru proti najstarejšemu bratu Mutimirju v 880.
Poglej Boris I. Bolgarski in Strojimir Vlastimirović
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Boris I. Bolgarski in Sveta Ciril in Metod
Sveti Naum
Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.
Poglej Boris I. Bolgarski in Sveti Naum
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Boris I. Bolgarski in Sveto rimsko cesarstvo
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Boris I. Bolgarski in Tengrizem
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Boris I. Bolgarski in Trakija
Varna
Varna je lahko: Ime naselja.
Poglej Boris I. Bolgarski in Varna
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Boris I. Bolgarski in Velikomoravska
Vladimir Rasate
Vladimir Rasate (bolgarsko Владимир Расате, Vladimir Rasate) je bil sin kneza Borisa I. in od leta 889 do 893 bolgarski vladar, * okrog 850, † po 893.
Poglej Boris I. Bolgarski in Vladimir Rasate
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Poglej Boris I. Bolgarski in Vlastimir (srbski knez)
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Boris I. Bolgarski in Vzhodna pravoslavna cerkev
2. maj
2.
Poglej Boris I. Bolgarski in 2. maj
907
907 (CMVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Boris I. Bolgarski in 907