Kazalo
20 odnosi: Annales Bertiniani, Bavarska, Hessen, Karolingi, Kronika, Latinščina, Letopisi Frankovskega kraljestva, Lorški letopisi, Ludvik Nemški, Ludvik Otrok, Ludvik Pobožni, Mainz, Nemščina, Regensburg, Skriptorij, Srednji vek, Verdunska pogodba, Vikingi, Vzhodnofrankovska država, 838.
Annales Bertiniani
Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.
Poglej Fuldski letopisi in Annales Bertiniani
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Fuldski letopisi in Bavarska
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Fuldski letopisi in Hessen
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Fuldski letopisi in Karolingi
Kronika
Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.
Poglej Fuldski letopisi in Kronika
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Fuldski letopisi in Latinščina
Letopisi Frankovskega kraljestva
Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.
Poglej Fuldski letopisi in Letopisi Frankovskega kraljestva
Lorški letopisi
Lorški letopisi (latinsko Annales laureshamenses, nemško Lorscher Annalen) so sklop Reichsannalen, letopisov Frankovskega cesarstva, ki vsebujejo kratek predgovor in zapise za leta 703 do 803.
Poglej Fuldski letopisi in Lorški letopisi
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Fuldski letopisi in Ludvik Nemški
Ludvik Otrok
Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.
Poglej Fuldski letopisi in Ludvik Otrok
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Fuldski letopisi in Ludvik Pobožni
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Fuldski letopisi in Mainz
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Fuldski letopisi in Nemščina
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Fuldski letopisi in Regensburg
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Fuldski letopisi in Skriptorij
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Fuldski letopisi in Srednji vek
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Fuldski letopisi in Verdunska pogodba
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Fuldski letopisi in Vikingi
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Fuldski letopisi in Vzhodnofrankovska država
838
838 (DCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Fuldski letopisi in 838